Zaradi hitrega tehnološkega <strong>in</strong> <strong>in</strong>formacijskega napredka se izobraţevalni sistem teţkoustrezno <strong>in</strong> dovolj hitro prilagaja. Poleg formalnega izobraţevanja obstajajo še številnemoţnosti na področju neformalnega <strong>in</strong> priloţnostnega učenja. Mladi, ki ţelijo bitikonkurenčni na trgu dela <strong>in</strong> zadovoljiti potrebe delodajalcev, se vključujejo v proceseneformalnega <strong>in</strong> priloţnostnega učenja.Temu dejstvu, da se mladi učijo v različnih okoljih <strong>in</strong> oblikah, se mora prilagoditi tudiformalni sistem izobraţevanja, ki mora upoštevati <strong>in</strong> priznavati tudi znanja <strong>in</strong> kompetenceposameznika, pridobljene v neformalnem okolju. Formalno znanje brez obstoja neformalnegaznanja¸ ne zadostuje več za preţivetje <strong>in</strong> razvoj posameznika v današnji druţbi. Vlogašolskega izobraţevanja glede priprave mladih za vstop na trg dela postaja vse bolj vprašljiva.Zato je pomembno, da raziščemo vrednosti neformalnega <strong>in</strong> priloţnostnega učenja. Menim,da <strong>neformalno</strong> <strong>in</strong> priloţnostno učenje pomembno prispevata k večji konkurenčnosti mladih natrgu delovne sile <strong>in</strong> pripomoreta k večji uspešnosti pri iskanju zaposlitve.Mladim moramo dati priloţnosti, da odkrivajo svoje sposobnosti <strong>in</strong> talente, jih razvijajo <strong>in</strong>krepijo ter pridobivajo nova znanja <strong>in</strong> izkušnje. Prva priloţnost za to je študentsko delo.Veliko moţnosti za konkretno strokovno delo ponujajo nevladne organizacije, kjer lahkomladi prevzamejo odgovorne naloge pri vodenju posameznih projektov ali delov organizacije.Poleg strokovnih kompetenc pridobivajo predvsem ključne kompetence (Kozoderc 2006, str.67). Podobne moţnosti ponujajo prostovoljne organizacije, ki mladim nudijo različne nač<strong>in</strong>eizobraţevanja. Darvill <strong>in</strong> Perk<strong>in</strong>s sta zapisala naslednje metode učenja, ki jih uporabljajoprostovoljski sektorji:- učenje z delovanjem – gre za najbolj razširjeno metodo, ki jo v anglešč<strong>in</strong>i poznamopod izrazom »learn<strong>in</strong>g by do<strong>in</strong>g«;- organizirani tečaji – uporabljajo se predvsem za uvajanje prostovoljcev v delo;- pisni viri – več<strong>in</strong>a prostovoljskih organizacij izdaja lastne publikacije (brošure,zborniki, revije);- učenje z opazovanjem – veliko prostovoljcev se največ nauči z opazovanjem drugihljudi pri delu;- strokovni nasveti – prostovoljci imajo moţnost sodelovanja s strokovnjaki, karpoteka v obliki dajanja nasvetov, gre za obliko mentorstva;28
- diskusije – moţnosti za diskusije o delu je malo, v več<strong>in</strong>i potekajo v neformalnihkrogih, organizirane diskusije se pojavijo le ob kriznih situacijah (Darvill <strong>in</strong> Perk<strong>in</strong>s1988, str. 10).V prostovoljnih organizacijah se odvijajo različne oblike neformalnega učenja. Eldson, ki seje ukvarjal s proučevanjem NPO, je spoznal, da se ljudje ne zavedajo znanja, ki ga pridobijo zdelovanjem v NPO, <strong>in</strong> sprememb, ki vplivajo na njihovo ţivljenje. Kadar smo udeleţennimanj <strong>in</strong>stitucionaliziranega <strong>in</strong> formaliziranega izobraţevanja, tega ne prepoznavamo več kotučenje. Učenje v neformalnih učnih procesih ima značilnost v nezavednem procesu osebnega<strong>in</strong> organizacijskega razvoja posameznika, kar Eldson navaja kot bistveno prv<strong>in</strong>o prostovoljnihorganizacij. Zaradi manj formalnega okolja <strong>in</strong> neuradnosti NPO prihaja do oblikovanjasvobodnejših idej, ki pa so bolj konstruktivne <strong>in</strong> realne (Eldson 1998, str. 26).Eldson navaja pet vrst učenja <strong>in</strong> osebnostnega sprem<strong>in</strong>janja, ki se odvijajo v NPO:1. Vseb<strong>in</strong>sko učenjeGre za pridobivanje tistih znanj <strong>in</strong> spretnosti, ki so zapisani v organizacijskih ciljihprostovoljne organizacije. Mednje sodijo tudi znanja <strong>in</strong> spretnosti plesa, risanja, petja,iger, športa, jezikov, vodenja, dela z ljudmi itn.2. Skupnostno, socialno učenjeV prostovoljni organizaciji so člani zaradi medsebojnega <strong>in</strong> skupnostnega učenjasposobni boljšega delovanja v socialnem okolju. Z drugimi laţje vzpostavljajo odnose,boljše komunicirajo <strong>in</strong> sodelujejo, laţje prevzamejo odgovornost <strong>in</strong> postanejosamozavestnejši.3. Poklicno učenjeRezultati raziskave so pokazali, da številne izkušnje, ki jih ljudje pridobijo vprostovoljnih organizacijah, dobro vplivajo na njihovo poklicno delo. Gre predvsemza upravne, politične <strong>in</strong> organizacijske spretnosti, ki so jih pridobili s tem, ko soprevzeli odgovornost znotraj prostovoljne organizacije.4. Politično učenjeS prevzemanjem odgovornih mest (tajnik, blagajnik, računovodja) v imenuprostovoljnih organizacij so člani pridobili spretnosti sodelovanja v diskusiji,strpnosti, sodelovanja, priprave politike organizacije, dela z ljudmi <strong>in</strong> vodenja drugih,usmerjanja dogodkov <strong>in</strong> pogosto tudi vodenja ljudi. Posledično se ti ljudje aktivnoudejstvujejo v političnem ţivljenju tudi zunaj prostovoljne organizacije.29
- Page 5 and 6: KAZALO VSEBINE1. UVOD .............
- Page 7 and 8: KAZALO TABELTabela 1: Motivi za opr
- Page 9 and 10: posameznika. Mladim prostovoljno de
- Page 11 and 12: 2. TEORETIČNI DELZnanja, talenti i
- Page 13 and 14: oblike prostovoljstva prav nič ne
- Page 15 and 16: Prostovoljno delo lahko opravlja vs
- Page 17 and 18: Gril je naredila analizo motivov gl
- Page 19 and 20: Pri mladih narašča zanimanje za d
- Page 21 and 22: drugih organov oblasti, političnih
- Page 23 and 24: 1. Formalno organizirane - organiza
- Page 25 and 26: 1. društva,2. ustanove,3. zasebni
- Page 27: 2.2 NEFORMALNO UČENJE MLADIH V PRO
- Page 31 and 32: Različne organizacije neformalno u
- Page 33 and 34: 6. Izvajalci neformalnega učenja:
- Page 35 and 36: Neformalno učenje ima zaradi svoje
- Page 37 and 38: Nekateri zagovorniki izven šolskeg
- Page 39 and 40: in/ali kognitivnih postopkov natan
- Page 41 and 42: specifične kompetence štejemo tis
- Page 43 and 44: Učenje učenjaMedosebne indruţben
- Page 45 and 46: 2.2.4.2 Ameriški modelNew York Cit
- Page 47 and 48: Razvijati ustreznepriloţnosti za u
- Page 49 and 50: - sposobnost vzpostavljanja odnosov
- Page 51 and 52: na trgu dela, drugi sklop pa se nan
- Page 53 and 54: Posameznik sam ali v sodelovanju s
- Page 55 and 56: 2.2.7 Orodja beleţenja neformalno
- Page 57 and 58: generacija mladih dobi tovrstne pri
- Page 59 and 60: izobraţevanju. Poglejmo, kako izko
- Page 61 and 62: izobraţevanja in usposabljanja v G
- Page 63 and 64: vseţivljenjsko učenje, saj zajema
- Page 65 and 66: 2.3 PROSTOVOLJNO DELO V MLADINSKIH
- Page 67 and 68: porodila ideja o ustanovitvi gozdov
- Page 69 and 70: zdruţujejo v tri regije (ljubljans
- Page 71 and 72: strokovna sluţba. Vodi jo tajnik s
- Page 73 and 74: na območju ene ali več občin in
- Page 75 and 76: Redna usposabljanja voditeljevTabor
- Page 77 and 78: 2.3.4.2 Usposabljanje v ZTSUsposabl
- Page 79 and 80:
sklopi so enaki temeljnemu modulu,
- Page 81 and 82:
Izpopolnjevalni modul se izvaja v t
- Page 83 and 84:
3. SKLEPObdobje mladosti je v ţivl
- Page 85 and 86:
5. Ali obstajajo razlike v ocenah k
- Page 87 and 88:
4.6.1 Osnovni podatki o vzorcu4.6.1
- Page 89 and 90:
medicinska smer 17 7,1biotehniška
- Page 91 and 92:
Tabela 12: Število anketiranih gle
- Page 93 and 94:
2= 488,762 (α = 0,000; g = 4)Vredn
- Page 95 and 96:
voditelji svoje delo opravljati kva
- Page 97 and 98:
funkcije v organizaciji, niso enako
- Page 99 and 100:
motivacija, timsko delo, načrtovan
- Page 101 and 102:
Glede na rezultate lahko rečemo, d
- Page 103 and 104:
Področjedelovanja4.9.8 Povezanost
- Page 105 and 106:
OrganizacijaTabela 24: Stopnja spec
- Page 107 and 108:
uspešnejše delo, niso enako poraz
- Page 109 and 110:
Iz Tabele 25, ki prikazuje podatke
- Page 111 and 112:
5. ZAKLJUČEKV začetnem poglavju d
- Page 113 and 114:
naredimo s sistematičnim beleţenj
- Page 115 and 116:
6. VIRI IN LITERATURA1. A Memornadu
- Page 117 and 118:
17. Evropsko ogrodje kvalifikacij z
- Page 119 and 120:
38. Medveš, Z. (2004). Kompetence
- Page 121 and 122:
56. Oblak, A., Gornik, J. (ur.) (20
- Page 123 and 124:
73. Sagadin, J. (1991). Razprave iz
- Page 125 and 126:
91. Zakon o nacionalnih poklicnih k
- Page 127 and 128:
Priloga 1NEFORMALNO UČENJE SKAVTSK
- Page 129 and 130:
Nadaljevalni modul za vodjeIzpopoln
- Page 131 and 132:
1 2 3 4 5NE ŽELIM dodatno razviti.
- Page 133:
IZJAVA O MENTORSTVUSpodaj podpisana