Ko govorimo o specifičnih kompetencah, mislimo na specifična znanja, ki jih prostovoljecmora imeti glede na specifiko svojega dela. Če primerjamo delo prostovoljcev v skavtskiorganizaciji, delo prostovoljcev pri delu z otroki s posebnimi potrebami, delo prostovoljcev vdruštvu gasilcev ali domovih za ostarele, ugotovimo, da vsak potrebuje tudi specifično znanjeza delo z ljudmi.V nadaljevanju bom predstavila tri kompetenčne modele, ki govorijo o specifičnihkompetencah prostovoljcev, ki delajo z mladimi.2.2.4.1 Estonski modelje nastal na podlagi raziskovanja <strong>in</strong> sestavljanja kompetenčnega modela, pri katerem sosodelovali mlad<strong>in</strong>ski delavci <strong>in</strong> mlad<strong>in</strong>ski voditelji. 8Na vprašanje, katera splošna <strong>in</strong>specifična znanja potrebujemo pri delu z mladimi, so podali različne odgovore, ki niso bilivnaprej pripravljeni s strani raziskovalcev. Glede na rezultate so kompetence kasneje razdeliliv štiri skup<strong>in</strong>e:1. splošne vešč<strong>in</strong>e <strong>in</strong> kompetence (komunikacijske vešč<strong>in</strong>e, vešč<strong>in</strong>e poslušanja, timskodelo, jezikovne (govorne) vešč<strong>in</strong>e, obvladovanje računalnika, sposobnost analiziranja <strong>in</strong>generaliziranja, sposobnost učenja ...);2. specifične organizacijske <strong>in</strong> menedţerske vešč<strong>in</strong>e ter sposobnost načrtovanja(pisanje <strong>in</strong> vodenje projektov, organizacijske vešč<strong>in</strong>e, znanje za upravljanje zdokumenti, adm<strong>in</strong>istrativna znanja, znanja iz ekonomije, znanja iz menedţerstva …);3. specifično izobraţevalno-pedagoške kompetence (znanja iz pedagogike <strong>in</strong>psihologije, poznavanje razvojnih stopenj otrok <strong>in</strong> mladostnikov ...);4. specifično kreativno-umetniške kompetence (glasba, ročne spretnosti …).Ne glede na to, kakšno je konkretno delo prostovoljca pri delu z mladimi (koord<strong>in</strong>acija alidirektno delo z mladimi), so splošne kompetence nujne za vse. Nujnost ostalih treh skup<strong>in</strong>kompetenc je odvisna od samega dela <strong>in</strong> nalog (Competence and … 2005).8 Mlad<strong>in</strong>ski delavec/voditelj – oseba, ki se ukvarja z mladimi.44
2.2.4.2 Ameriški modelNew York City Department of Youth and Community Development (DYCD) je bil oblikovanz namenom povečanja uč<strong>in</strong>kovitosti mlad<strong>in</strong>skih organizacij <strong>in</strong> njihovih delavcev zauč<strong>in</strong>kovitejše delo z mladimi.Oblikovali so bistvene pr<strong>in</strong>cipe za delo z mladimi, kateri morajo biti vključeni v vsakoosnovno kompetenco <strong>in</strong> posamezne kompetence, katere nato razlagajo v kompetenčnemmodelu s posameznimi podkompetencami .Bistveni pr<strong>in</strong>cipi za delo z mladimi:- vključevanje <strong>in</strong> uporaba znanj o razvoju otrok <strong>in</strong> mladih;- spoštovanje različnih kultur <strong>in</strong> tradicij udeleţencev, njihovih druţ<strong>in</strong> <strong>in</strong> skupnosti,enakopravno obravnavanje udeleţencev ne glede na raso, vero, spol, spolnousmerjenost, starost ali nezmoţnost (mladi z manj priloţnostmi);- spoštovanje različnih sposobnosti <strong>in</strong> potreb otrok <strong>in</strong> mladih;- razumevanje poslanstva, politik <strong>in</strong> nač<strong>in</strong>ov dela v organizaciji .Specifične kompetence:1. Poznavanje načel <strong>in</strong> praks pri razvoju otrok <strong>in</strong> mladostnikov ter sposobnost uporabetega znanja za doseganje zastavljenih ciljev (vzpostavljanje pozitivne <strong>in</strong>terakcije zudeleţenci, odzivanje na potrebe udeleţencev, <strong>vrednotenje</strong> ciljev programa, poznavanjerazvojnih značilnosti otrok <strong>in</strong> mladostnikov, poznavanje poslanstva organizacije, poznavanjepopularne mlad<strong>in</strong>ske kulture, zavedanje pomena razvoja identitete …).2. Sposobnost upravljanja s primernimi pripomočki (poznavanje <strong>in</strong> uporaba varnihpripomočkov, predpisanih s strani licenčnih organizacij, prepoznavanje <strong>in</strong> posredovanje<strong>in</strong>formacij o nevarnih pogojih ter neprimernih postopkih, podrejanje organizacijskihproceduram, poročanje o moţnosti nasilja, spolnih zlorab, nasilja v druţ<strong>in</strong>i …).3. Sposobnost priprave primernega okolja, ki dopušča raznolikost (aktivno ukvarjanje zotroki <strong>in</strong> mladostniki <strong>in</strong> spodbujanje pozitivnih odnosov med njimi, omogočanje dobregafizičnega <strong>in</strong> psihičnega počutja v skup<strong>in</strong>i, odzivanje na dejavnike, ki povzročajo občutkeizključenosti <strong>in</strong> drugačnosti, občutljivost na različne jezike, kulture, tradicije, konstruktivnosodelovanje s sodelavci, udeleţenci, druţ<strong>in</strong>ami, posvečanje pozornosti vprašanjem, ki so zamladostnike še posebej pomembna …).4. Sposobnost za spodbujanje teoretičnih <strong>in</strong> praktičnih znanj ter širjenje obzorijuporabnikov (primerna usposobljenost glede na starostno skup<strong>in</strong>o udeleţencev <strong>in</strong> naravo45
- Page 5 and 6: KAZALO VSEBINE1. UVOD .............
- Page 7 and 8: KAZALO TABELTabela 1: Motivi za opr
- Page 9 and 10: posameznika. Mladim prostovoljno de
- Page 11 and 12: 2. TEORETIČNI DELZnanja, talenti i
- Page 13 and 14: oblike prostovoljstva prav nič ne
- Page 15 and 16: Prostovoljno delo lahko opravlja vs
- Page 17 and 18: Gril je naredila analizo motivov gl
- Page 19 and 20: Pri mladih narašča zanimanje za d
- Page 21 and 22: drugih organov oblasti, političnih
- Page 23 and 24: 1. Formalno organizirane - organiza
- Page 25 and 26: 1. društva,2. ustanove,3. zasebni
- Page 27 and 28: 2.2 NEFORMALNO UČENJE MLADIH V PRO
- Page 29 and 30: - diskusije - moţnosti za diskusij
- Page 31 and 32: Različne organizacije neformalno u
- Page 33 and 34: 6. Izvajalci neformalnega učenja:
- Page 35 and 36: Neformalno učenje ima zaradi svoje
- Page 37 and 38: Nekateri zagovorniki izven šolskeg
- Page 39 and 40: in/ali kognitivnih postopkov natan
- Page 41 and 42: specifične kompetence štejemo tis
- Page 43: Učenje učenjaMedosebne indruţben
- Page 47 and 48: Razvijati ustreznepriloţnosti za u
- Page 49 and 50: - sposobnost vzpostavljanja odnosov
- Page 51 and 52: na trgu dela, drugi sklop pa se nan
- Page 53 and 54: Posameznik sam ali v sodelovanju s
- Page 55 and 56: 2.2.7 Orodja beleţenja neformalno
- Page 57 and 58: generacija mladih dobi tovrstne pri
- Page 59 and 60: izobraţevanju. Poglejmo, kako izko
- Page 61 and 62: izobraţevanja in usposabljanja v G
- Page 63 and 64: vseţivljenjsko učenje, saj zajema
- Page 65 and 66: 2.3 PROSTOVOLJNO DELO V MLADINSKIH
- Page 67 and 68: porodila ideja o ustanovitvi gozdov
- Page 69 and 70: zdruţujejo v tri regije (ljubljans
- Page 71 and 72: strokovna sluţba. Vodi jo tajnik s
- Page 73 and 74: na območju ene ali več občin in
- Page 75 and 76: Redna usposabljanja voditeljevTabor
- Page 77 and 78: 2.3.4.2 Usposabljanje v ZTSUsposabl
- Page 79 and 80: sklopi so enaki temeljnemu modulu,
- Page 81 and 82: Izpopolnjevalni modul se izvaja v t
- Page 83 and 84: 3. SKLEPObdobje mladosti je v ţivl
- Page 85 and 86: 5. Ali obstajajo razlike v ocenah k
- Page 87 and 88: 4.6.1 Osnovni podatki o vzorcu4.6.1
- Page 89 and 90: medicinska smer 17 7,1biotehniška
- Page 91 and 92: Tabela 12: Število anketiranih gle
- Page 93 and 94: 2= 488,762 (α = 0,000; g = 4)Vredn
- Page 95 and 96:
voditelji svoje delo opravljati kva
- Page 97 and 98:
funkcije v organizaciji, niso enako
- Page 99 and 100:
motivacija, timsko delo, načrtovan
- Page 101 and 102:
Glede na rezultate lahko rečemo, d
- Page 103 and 104:
Področjedelovanja4.9.8 Povezanost
- Page 105 and 106:
OrganizacijaTabela 24: Stopnja spec
- Page 107 and 108:
uspešnejše delo, niso enako poraz
- Page 109 and 110:
Iz Tabele 25, ki prikazuje podatke
- Page 111 and 112:
5. ZAKLJUČEKV začetnem poglavju d
- Page 113 and 114:
naredimo s sistematičnim beleţenj
- Page 115 and 116:
6. VIRI IN LITERATURA1. A Memornadu
- Page 117 and 118:
17. Evropsko ogrodje kvalifikacij z
- Page 119 and 120:
38. Medveš, Z. (2004). Kompetence
- Page 121 and 122:
56. Oblak, A., Gornik, J. (ur.) (20
- Page 123 and 124:
73. Sagadin, J. (1991). Razprave iz
- Page 125 and 126:
91. Zakon o nacionalnih poklicnih k
- Page 127 and 128:
Priloga 1NEFORMALNO UČENJE SKAVTSK
- Page 129 and 130:
Nadaljevalni modul za vodjeIzpopoln
- Page 131 and 132:
1 2 3 4 5NE ŽELIM dodatno razviti.
- Page 133:
IZJAVA O MENTORSTVUSpodaj podpisana