Tabela 18: Ocena razvitosti kompetencRazvitostKompetencanimamrazviteimamaslaborazvitoimamrazvitoimamdobrorazvitoimam zelorazvitoSKUPAJkomunikacijamotivacijatimsko delonačrtovanje <strong>in</strong>organizacijavodenje skup<strong>in</strong>ereševanjekonfliktov0 9 62 126 42 2390,0 % 3,8 % 25,6 % 52,7 % 17,6 % 100,01 12 74 121 31 2390,4 % 5,0 % 31,0 % 50,6 % 13,0 % 100,00 6 42 123 68 2390,0 % 2,5 % 17,6 % 51,5 % 28,5 % 100,00 15 46 118 60 2390,0 % 6,3 % 19,2 % 49,4 % 25,1 % 100,00 10 58 123 48 2390,0 % 4,2 % 24,3 % 51,5 % 20,1 % 100,03 12 79 110 35 2391,3 % 5,0 % 33,1 % 46,0 % 14,6 % 100,0komunikacija:2= 121,921 (α = 0,000; g = 3)motivacija:timsko delo:2= 204,996 (α = 0,000; g = 4)2= 121,720 (α = 0,000; g = 3)načrtovanje <strong>in</strong> organizacija:2= 93,469 (α = 0,000; g = 3)vodenje skup<strong>in</strong>e:2= 110,741 (α = 0,000; g = 3)reševanje konfliktov:2= 173,531 (α = 0,000; g = 4)Vrednost2 je pri vseh odgovorih statistično pomembna na ravni α = 0,000. Hipotezo enakeverjetnosti zavrnemo s tveganjem manjšim od 0,0 %. Sprejmemo nasprotno hipotezo, daocene anketiranih o tem, v kolikšni meri imajo razvito posamezno kompetenco, niso enakoporazdeljene. Glede na vzorec sklepamo, da tudi v hipotetični osnovni mnoţici velja, daskavtski <strong>in</strong> taborniški voditelji menijo, da imajo izbrane kompetence (komunikacija,98
motivacija, timsko delo, načrtovanje <strong>in</strong> organizacija, vodenje skup<strong>in</strong>e <strong>in</strong> reševanje konfliktov)dobro razvite.Iz podatkov, ki veljajo za vzorec, lahko vidimo, da več kot polovica (52,7 %) anketiranih osebmeni, da imajo kompetenco komunikacije dobro razvito, 25,6 %, da imajo razvito, 17,6 % jihocenjuje kot zelo razvito, 3,8 % kot slabo razvito <strong>in</strong> 0,0 % kot nerazvito.Kompetenco motivacije 50,6 % ocenjuje kot dobro razvito, kot razvito 31,0 %, kot zelorazvito13,0 %, kot slabo razvito 5,0 % <strong>in</strong> le 0,4 % kot nerazvito.Sposobnost timskega dela kot dobro razvito ocenjuje 51,5 % anketiranih, kot zelo razvito 28,5%, kot razvito 17,6 %, kot slabo razvito 2,5 % <strong>in</strong> 0,0 % kot nerazvito.Sposobnost načrtovanja <strong>in</strong> organizacije ocenjuje kot dobro razvito 49,4 %, kot zelo razvito25,1 %, kot razvito 19,2 %, kot slabo razvito 6,3 % <strong>in</strong> 0,0 % kot nerazvito.Vodenje skup<strong>in</strong>e kot dobro razvito ocenjuje 51,5 % vseh anketiranih, kot razvito 24,3 %,kotzelo razvito 20,1 %, kot slabo razvito 4,2 % <strong>in</strong> 0,0 % kot nerazvito.Sposobnost reševanja konfliktov kot dobro razvito ocenjuje 46,0 % anketiranih, kot razvito33,1 %, kot zelo razvito 14,6 %, kot slabo razvito 5,0 % <strong>in</strong> 1,3 % kot nerazvito.Za laţjo predstavo, za katero od kompetenc voditelji menijo, da imajo najbolj razvito, semizračunala aritmetične sred<strong>in</strong>e kompetenc. Podatki o aritmetičnih sred<strong>in</strong>ah so prikazani vTabeli 19.Tabela 19: Aritmetične sred<strong>in</strong>e ocene kompetenc <strong>voditeljev</strong>KompetenceMkomunikacija 3,84motivacija 3,71timsko delo 4,06načrtovanje <strong>in</strong> organizacija 3,93vodenje skup<strong>in</strong>e 3,87reševanje konfliktov 3,68Iz podatkov o aritmetičnih sred<strong>in</strong>ah, ki veljajo za vzorec, vidimo, da voditelji kot najboljrazvito kompetenco ocenjujejo sposobnost timskega dela, sledi sposobnost načrtovanja <strong>in</strong>organizacije, vodenja skup<strong>in</strong>e <strong>in</strong> komunikacija. Kot najmanj razvito ocenjujejo sposobnostmotiviranja <strong>in</strong> reševanja konfliktov.99
- Page 5 and 6:
KAZALO VSEBINE1. UVOD .............
- Page 7 and 8:
KAZALO TABELTabela 1: Motivi za opr
- Page 9 and 10:
posameznika. Mladim prostovoljno de
- Page 11 and 12:
2. TEORETIČNI DELZnanja, talenti i
- Page 13 and 14:
oblike prostovoljstva prav nič ne
- Page 15 and 16:
Prostovoljno delo lahko opravlja vs
- Page 17 and 18:
Gril je naredila analizo motivov gl
- Page 19 and 20:
Pri mladih narašča zanimanje za d
- Page 21 and 22:
drugih organov oblasti, političnih
- Page 23 and 24:
1. Formalno organizirane - organiza
- Page 25 and 26:
1. društva,2. ustanove,3. zasebni
- Page 27 and 28:
2.2 NEFORMALNO UČENJE MLADIH V PRO
- Page 29 and 30:
- diskusije - moţnosti za diskusij
- Page 31 and 32:
Različne organizacije neformalno u
- Page 33 and 34:
6. Izvajalci neformalnega učenja:
- Page 35 and 36:
Neformalno učenje ima zaradi svoje
- Page 37 and 38:
Nekateri zagovorniki izven šolskeg
- Page 39 and 40:
in/ali kognitivnih postopkov natan
- Page 41 and 42:
specifične kompetence štejemo tis
- Page 43 and 44:
Učenje učenjaMedosebne indruţben
- Page 45 and 46:
2.2.4.2 Ameriški modelNew York Cit
- Page 47 and 48: Razvijati ustreznepriloţnosti za u
- Page 49 and 50: - sposobnost vzpostavljanja odnosov
- Page 51 and 52: na trgu dela, drugi sklop pa se nan
- Page 53 and 54: Posameznik sam ali v sodelovanju s
- Page 55 and 56: 2.2.7 Orodja beleţenja neformalno
- Page 57 and 58: generacija mladih dobi tovrstne pri
- Page 59 and 60: izobraţevanju. Poglejmo, kako izko
- Page 61 and 62: izobraţevanja in usposabljanja v G
- Page 63 and 64: vseţivljenjsko učenje, saj zajema
- Page 65 and 66: 2.3 PROSTOVOLJNO DELO V MLADINSKIH
- Page 67 and 68: porodila ideja o ustanovitvi gozdov
- Page 69 and 70: zdruţujejo v tri regije (ljubljans
- Page 71 and 72: strokovna sluţba. Vodi jo tajnik s
- Page 73 and 74: na območju ene ali več občin in
- Page 75 and 76: Redna usposabljanja voditeljevTabor
- Page 77 and 78: 2.3.4.2 Usposabljanje v ZTSUsposabl
- Page 79 and 80: sklopi so enaki temeljnemu modulu,
- Page 81 and 82: Izpopolnjevalni modul se izvaja v t
- Page 83 and 84: 3. SKLEPObdobje mladosti je v ţivl
- Page 85 and 86: 5. Ali obstajajo razlike v ocenah k
- Page 87 and 88: 4.6.1 Osnovni podatki o vzorcu4.6.1
- Page 89 and 90: medicinska smer 17 7,1biotehniška
- Page 91 and 92: Tabela 12: Število anketiranih gle
- Page 93 and 94: 2= 488,762 (α = 0,000; g = 4)Vredn
- Page 95 and 96: voditelji svoje delo opravljati kva
- Page 97: funkcije v organizaciji, niso enako
- Page 101 and 102: Glede na rezultate lahko rečemo, d
- Page 103 and 104: Področjedelovanja4.9.8 Povezanost
- Page 105 and 106: OrganizacijaTabela 24: Stopnja spec
- Page 107 and 108: uspešnejše delo, niso enako poraz
- Page 109 and 110: Iz Tabele 25, ki prikazuje podatke
- Page 111 and 112: 5. ZAKLJUČEKV začetnem poglavju d
- Page 113 and 114: naredimo s sistematičnim beleţenj
- Page 115 and 116: 6. VIRI IN LITERATURA1. A Memornadu
- Page 117 and 118: 17. Evropsko ogrodje kvalifikacij z
- Page 119 and 120: 38. Medveš, Z. (2004). Kompetence
- Page 121 and 122: 56. Oblak, A., Gornik, J. (ur.) (20
- Page 123 and 124: 73. Sagadin, J. (1991). Razprave iz
- Page 125 and 126: 91. Zakon o nacionalnih poklicnih k
- Page 127 and 128: Priloga 1NEFORMALNO UČENJE SKAVTSK
- Page 129 and 130: Nadaljevalni modul za vodjeIzpopoln
- Page 131 and 132: 1 2 3 4 5NE ŽELIM dodatno razviti.
- Page 133: IZJAVA O MENTORSTVUSpodaj podpisana