Bistvena značilnost neprofitnih organizacij je v dobičku. Neprofitne organizacije »poslujejobrez dobička, ali pa z njim, vendar cilj njihovega poslovanja ni dobiček; če do njega pride, sez njim ne razpolaga po svobodni presoji, ampak se le-ta vlaga nazaj v dejavnost organizacije<strong>in</strong> sluţi kot sredstvo za razširitev te dejavnosti, ali pa za dvig kvalitete storitev« (Rus 1994,str. 959 v: Mesec 2006, str. 1). Preseţek prihodkov nad odhodki se ne deli med lastnike aličlane, ampak se dobiček usmeri v boljše delovanje organizacije.Nevladne organizacije so delno formalizirane oz. <strong>in</strong>stitucionalizirane. Ponavadi imajo svojstatut ali kakšno drugo obliko dokumenta, ki določa njihovo poslanstvo, cilje <strong>in</strong> področjadelovanja. Njihov cilj ni usmerjen v lastno korist, ampak »delovati v javnem ţivljenju nasplohv zvezi z zadevami <strong>in</strong> vprašanji, povezanimi s koristmi ljudi, posameznih skup<strong>in</strong> ali druţbekot celote (Dokument Komisije za … 2001, str. 4)Če bi ţeleli predstaviti vlogo nevladnih organizacij, bi pri tem morali govoriti o vlogah NVOv posameznih sistemih. Nevladne organizacije zagotavljajo javne dobr<strong>in</strong>e, zadovoljujejopotrebe druţbe, opravljajo drţavne storitve <strong>in</strong> so podpornice neformalnih socialnih mreţ(Kolarič idr. 2002, str. 67). Mikuš-Kos pravi, da je osnovno poslanstvo nevladnih organizacij<strong>in</strong> prostovoljcev izboljševanje kakovosti ţivljenja ljudi (Mikuš Kos 2001, str. 29).2.1.6 Neprofitno-prostovoljske organizacijeNevladne organizacije so se začele srečevati s podobnimi problemi kot socialna drţava.Pojavila se je potreba po profesionalnih delavcih, ki so sposobni avtonomno, odgovorno <strong>in</strong>fleksibilno voditi projekte socialnih programov. Teţava se pojavi, ko neprofitne organizacijene morejo več kriti stroškov njihovega izobraţevanja <strong>in</strong> dela. Druga teţava je v vse večjempritisku <strong>in</strong> nadzoru socialne drţave nad delovanjem neprofitnih organizacij ter formalnem <strong>in</strong>vedno bolj birokratsko organiziranem sistemu. Rešitev teţav se skriva v prostovoljcih, ki sopomemben dejavni segment nevladnih organizacij (Ovsenik <strong>in</strong> Ambroţ 1999, str. 166-167).Organizaciji, ki ju bom proučevala v svoji diplomi, spadata v tip zasebnih prostovoljnihneprofitnih organizacij, ki so formalno urejene.Glavne značilnosti takšnega tipa nevladnih organizacij navajata Salomon <strong>in</strong> Anheier (v Divjak<strong>in</strong> Šporar 2006, str. 76-77):22
1. Formalno organizirane – organizacije imajo določene strukture <strong>in</strong> pravila za svojedelovanje, ne glede na to, ali so formalno registrirane ali ne,2. Zasebne – organizacije so neodvisne od drţave, čeprav od nje dobivajo f<strong>in</strong>ančnopodporo,3. Nepridobitne – njihova dejavnost ni usmerjena v dobiček, morebitni dobičekrazdeljujejo med svoje člane oz. v korist kakovostnejšega delovanja organizacije,4. Avtonomno vodene – organizacije delujejo brez nadrejenih organov <strong>in</strong> imajo lastnemehanizme za sprejemanje odločitev,5. Prostovoljne – članstvo v organizacijah ni obvezno, v njih običajno potekaprostovoljno delo.Če nevladne organizacije zapolnjujejo prostor med drţavo, trgom <strong>in</strong> skupnostjo, bomo t. i.neprofitni-prostovoljski sektor 2 (v nadaljevanju besedila: NPO) našli na sred<strong>in</strong>i blag<strong>in</strong>jskegatrikotnika. Za jasno predstavo kje v civilni druţbi je mesto neprofitno prostovoljskega sektorjaje Johnson N. (1987) razvil koncept pluralizma blag<strong>in</strong>je (welfare pluralism), ki ga je kasnejenatančneje razvil V. A. Pestoff (1991) za blag<strong>in</strong>jskim trikotnikom (welfare triangel).Posamezne sektorje (drţava, trg, skupnost) je postavil v medsebojni odnos, tako da se vsaknahaja v svojem kotu. Javni sektor predstavlja drţavo, neformalni del skupnosti <strong>in</strong> profitni deltrg. Neprofitno-prostovoljski sektor se nahaja na sred<strong>in</strong>i trikotnika, saj v njem najdemoznačilnosti vseh treh sektorjev (Vojnovič 1996, str. 36-37).2 V mnogih besedilih se uporablja izraz neprofitno-volonterski sektor. Ker je volonterstvo tuj izraz zaprostovoljstvo, bom v svoji nalogi uporabljala slovenski izraz neprofitno-prostovoljski sektor.23
- Page 5 and 6: KAZALO VSEBINE1. UVOD .............
- Page 7 and 8: KAZALO TABELTabela 1: Motivi za opr
- Page 9 and 10: posameznika. Mladim prostovoljno de
- Page 11 and 12: 2. TEORETIČNI DELZnanja, talenti i
- Page 13 and 14: oblike prostovoljstva prav nič ne
- Page 15 and 16: Prostovoljno delo lahko opravlja vs
- Page 17 and 18: Gril je naredila analizo motivov gl
- Page 19 and 20: Pri mladih narašča zanimanje za d
- Page 21: drugih organov oblasti, političnih
- Page 25 and 26: 1. društva,2. ustanove,3. zasebni
- Page 27 and 28: 2.2 NEFORMALNO UČENJE MLADIH V PRO
- Page 29 and 30: - diskusije - moţnosti za diskusij
- Page 31 and 32: Različne organizacije neformalno u
- Page 33 and 34: 6. Izvajalci neformalnega učenja:
- Page 35 and 36: Neformalno učenje ima zaradi svoje
- Page 37 and 38: Nekateri zagovorniki izven šolskeg
- Page 39 and 40: in/ali kognitivnih postopkov natan
- Page 41 and 42: specifične kompetence štejemo tis
- Page 43 and 44: Učenje učenjaMedosebne indruţben
- Page 45 and 46: 2.2.4.2 Ameriški modelNew York Cit
- Page 47 and 48: Razvijati ustreznepriloţnosti za u
- Page 49 and 50: - sposobnost vzpostavljanja odnosov
- Page 51 and 52: na trgu dela, drugi sklop pa se nan
- Page 53 and 54: Posameznik sam ali v sodelovanju s
- Page 55 and 56: 2.2.7 Orodja beleţenja neformalno
- Page 57 and 58: generacija mladih dobi tovrstne pri
- Page 59 and 60: izobraţevanju. Poglejmo, kako izko
- Page 61 and 62: izobraţevanja in usposabljanja v G
- Page 63 and 64: vseţivljenjsko učenje, saj zajema
- Page 65 and 66: 2.3 PROSTOVOLJNO DELO V MLADINSKIH
- Page 67 and 68: porodila ideja o ustanovitvi gozdov
- Page 69 and 70: zdruţujejo v tri regije (ljubljans
- Page 71 and 72: strokovna sluţba. Vodi jo tajnik s
- Page 73 and 74:
na območju ene ali več občin in
- Page 75 and 76:
Redna usposabljanja voditeljevTabor
- Page 77 and 78:
2.3.4.2 Usposabljanje v ZTSUsposabl
- Page 79 and 80:
sklopi so enaki temeljnemu modulu,
- Page 81 and 82:
Izpopolnjevalni modul se izvaja v t
- Page 83 and 84:
3. SKLEPObdobje mladosti je v ţivl
- Page 85 and 86:
5. Ali obstajajo razlike v ocenah k
- Page 87 and 88:
4.6.1 Osnovni podatki o vzorcu4.6.1
- Page 89 and 90:
medicinska smer 17 7,1biotehniška
- Page 91 and 92:
Tabela 12: Število anketiranih gle
- Page 93 and 94:
2= 488,762 (α = 0,000; g = 4)Vredn
- Page 95 and 96:
voditelji svoje delo opravljati kva
- Page 97 and 98:
funkcije v organizaciji, niso enako
- Page 99 and 100:
motivacija, timsko delo, načrtovan
- Page 101 and 102:
Glede na rezultate lahko rečemo, d
- Page 103 and 104:
Področjedelovanja4.9.8 Povezanost
- Page 105 and 106:
OrganizacijaTabela 24: Stopnja spec
- Page 107 and 108:
uspešnejše delo, niso enako poraz
- Page 109 and 110:
Iz Tabele 25, ki prikazuje podatke
- Page 111 and 112:
5. ZAKLJUČEKV začetnem poglavju d
- Page 113 and 114:
naredimo s sistematičnim beleţenj
- Page 115 and 116:
6. VIRI IN LITERATURA1. A Memornadu
- Page 117 and 118:
17. Evropsko ogrodje kvalifikacij z
- Page 119 and 120:
38. Medveš, Z. (2004). Kompetence
- Page 121 and 122:
56. Oblak, A., Gornik, J. (ur.) (20
- Page 123 and 124:
73. Sagadin, J. (1991). Razprave iz
- Page 125 and 126:
91. Zakon o nacionalnih poklicnih k
- Page 127 and 128:
Priloga 1NEFORMALNO UČENJE SKAVTSK
- Page 129 and 130:
Nadaljevalni modul za vodjeIzpopoln
- Page 131 and 132:
1 2 3 4 5NE ŽELIM dodatno razviti.
- Page 133:
IZJAVA O MENTORSTVUSpodaj podpisana