neformalno učenje skavtskih in taborniških voditeljev in vrednotenje ...

splošnih (komunikacija, motivacija, timsko delo, načrtovanje in organizacija, vodenjeskupine in reševanje konfliktov) so izpostavili sposobnost dela z mladimi in njihovimi starši.Prostovoljno delo je vplivalo tudi na njihov razvoj odgovornosti, samozavesti,samoiniciativnosti in samostojnosti. Postali so bolj prilagodljivi, potrpeţljivi, uspešni priodgovarjanju na potrebe mladih, razširili so tudi svojo socialno mreţo. Kljub visokemuzadovoljstvu z usposabljanjem znotraj organizacije, pogrešajo dodatna znanja, ki bi jihpotrebovali za laţje in uspešnejše delo z otroki in mladostniki. Zavedajo se pomembnostinenehnega izobraţevanja in osebne rasti, zato si ţelijo pridobljene kompetence nadgraditi inrazvijati nove. To kaţe na ljudi, ki sledijo konceptu vseţivljenjskega učenja in soodgovornost za svojo prihodnost vzeli v svoje roke. Takšne in podobne rezultate učinkovprostovoljnega dela je potrebno predstaviti širši okolici in s tem spremeniti predstave oprostovoljnem delu.Drugi korak je v razvijanju ustreznega sistema vrednotenja in priznavanja neformalnopridobljenega znanja. Morda izobraţevani sistemi in delodajalci kaţejo premalo interesa, dabi kompetence, pridobljene po neformalni poti, tudi ustrezno ovrednotili in jih v določeniobliki formalizirali. Obstajajo le pobude v smeri vrednotenja, kot npr. neformalni indeksNefiks in Europass. Idejo neformalnega indeksa in Europassa bi bilo potrebno razširiti.Ponudniki neformalnega izobraţevanja in delodajalci, bi morali po koncu usposabljanja aliprekinitvi dela, v Nefiks ali Europass zapisati vsa znanja in kompetence, ki so jih mladi zudeleţbo na usposabljanju oz. delom pridobili. S tem bi mladi vodili evidenco o svojemznanju in delu, kar bi lahko uveljavljali kot kompetence in »delovne izkušnje«, ki jihpodjetja zahtevajo in katerih pomanjkanje za njih pogosto pomeni oviro pri vključevanju natrg dela. Tu pa je še ena rešitev, ki morda ni najbolj optimalna. Sorodne prostovoljneorganizacije bi morale pripraviti svoj model osnovnih in specifičnih kompetenc, ki bi senanašale na posamezno področje dela oz. funkcijo v organizaciji. S tem bi razvili nacionalnestandarde kvalifikacij prostovoljnega dela. Na podlagi pisnih in praktičnih testov, bi imeliprostovoljci moţnost, da bi svoje znanje in spretnosti dokazati pred komisijo.Ne glede na urejenost področja prostovoljnega dela in priznavanja neformalno pridobljenegaznanja je za mlade dobro, da se vključujejo v prostovoljne dejavnosti. Prinaša jim mnogokoristnega znanja in kompetenc in vplivajo na oblikovanje njihove osebnosti. Kot (bodoči)iskalci zaposlitve lahko v prostovoljstvu najdejo nove moţnosti za delo in kasneje razvijejopoklicno kariero.114