Od prejetih 271 anketnih vprašalnikov je bilo 239 veljavnih <strong>in</strong> 32 neveljavnih. Kot neveljavnesem štela tiste vprašalnike, katerih anketiranci niso izpolnjevali dveh pogojev, starost <strong>in</strong>udeleţbe na vsaj enem usposabljanju, zato sem jih izločila.4.8 OBDELAVA PODATKOVPodatke sem statistično obdelala v računalniškem programu SPSS. Podatki so prikazani vfrekvenčnih tabelah z absolutnimi (f) <strong>in</strong> relativnimi frekvencami (f %). Za preverjanje hipotezenake verjetnosti <strong>in</strong> neodvisnosti sem uporabila2 -preizkus.4.9 REZULTATI IN INTERPRETACIJA4.9.1 Vir pridobitve znanj, spretnosti <strong>in</strong> kompetencV raziskavi me je zanimalo, kje so voditelji pridobili več<strong>in</strong>o znanj, spretnosti <strong>in</strong> kompetenc, kijih uporabljajo pri prostovoljnem delu z otroki <strong>in</strong> mladostniki. S tem sem ţelela preveritipostavljeno hipotezo: Voditelji so znanja, spretnosti <strong>in</strong> kompetence v večji meri pridobili priprostovoljnem delu z otroki <strong>in</strong> mladostniki znotraj organizacije, v kateri delujejo. Odgovori sopredstavljeni v Tabeli 14.Tabela 14: Vir pridobitve znanj, spretnosti <strong>in</strong> kompetenc pri prostovoljnem delu z otroki <strong>in</strong>mladostnikiVir Število anketiranih Odstotki (%)obiskovani študijski program 8 3,3pri prostovoljnem delu z otroki <strong>in</strong>mladostnik<strong>in</strong>a usposabljanju znotrajorganizacijena dodatnem usposabljanju izvenorganizacije181 75,744 18,45 2,1drugo 1 0,4SKUPAJ 239 100,0**Zaradi zaokroţanja vsota vmesnih odstotkov ni 100,0.92
2= 488,762 (α = 0,000; g = 4)Vrednost2je statistično pomembna na ravni α = 0,000. Hipotezo enake verjetnostizavrnemo s tveganjem manjšim od 0,0 %. Sprejmemo nasprotno hipotezo, da odgovorianketiranih o tem, kje so pridobili največ znanj, spretnosti <strong>in</strong> kompetenc, ki jih uporabljajo priprostovoljnem delu z otroki <strong>in</strong> mladostniki, niso enako pogosti. Glede na vzorec sklepamo, datudi v hipotetični osnovni mnoţici prevladuje odgovor, da so največ znanj, spretnosti <strong>in</strong>kompetenc, ki uporabljajo pri delu z otroki <strong>in</strong> mladimi, pridobili neposredno priprostovoljnem delu.Največ anketiranih je znanja, spretnosti <strong>in</strong> kompetence pridobilo pri prostovoljnem delu zotroki <strong>in</strong> mladostniki, <strong>in</strong> sicer 75,7 %. Na usposabljanju znotraj organizacije je znanja,spretnosti <strong>in</strong> kompetence pridobilo 18,4 % anketiranih, 3,3 % preko študijskega programa, kiga obiskujejo <strong>in</strong> 2,1 % na dodatnem usposabljanju izven organizacije. Tu je še 0,4 % tistih, kiso zapisali, da so znanja, spretnosti <strong>in</strong> kompetence pridobili od svojih <strong>voditeljev</strong>, druţ<strong>in</strong>e aliprijateljev.Iz lastnih izkušenj lahko rečem, da sem se sama največ naučila neposredno pri prostovoljnemdelu z otroki <strong>in</strong> mladostniki, zato nad rezultati nisem presenečena, istočasno se je pokazalo, daso bila moja predvidevanja pravilna. Kot sem zapisala ţe v teoretičnem delu, se vprostovoljnih organizacijah v več<strong>in</strong>i odvijajo oblike izkustvenega učenja. Mladi imajo mnogopriloţnosti, da svoje znanje <strong>in</strong> ideje preizkusijo v praksi. Največ novih znanj <strong>in</strong> posledičnoizkušenj si voditelji pridobijo med samim vodenjem. Dogodki usposabljanja so namenjenipredvsem refleksiji preteklih izkušenj ter pridobivanju osnovnih <strong>in</strong>formacij za posameznikovovlogo ali področje odgovornosti <strong>in</strong> kot praktična pomoč, da posameznik laţje začne zvodenjem (Shema usposabljanja ..., 2010). Znanje, ki ga voditelji pridobijo na usposabljanjuznotraj organizacije <strong>in</strong> izven nje, temelji na teoriji podkrepljeni s primeri, ki jih navedejovoditelji usposabljanj. Njihova naloga je, da ga preizkusijo <strong>in</strong> razvijejo pri delu z otroki <strong>in</strong>mladostniki. Kot vemo, pride do učenja šele takrat, ko znamo teorijo povezati s prakso <strong>in</strong>obratno.93
- Page 5 and 6:
KAZALO VSEBINE1. UVOD .............
- Page 7 and 8:
KAZALO TABELTabela 1: Motivi za opr
- Page 9 and 10:
posameznika. Mladim prostovoljno de
- Page 11 and 12:
2. TEORETIČNI DELZnanja, talenti i
- Page 13 and 14:
oblike prostovoljstva prav nič ne
- Page 15 and 16:
Prostovoljno delo lahko opravlja vs
- Page 17 and 18:
Gril je naredila analizo motivov gl
- Page 19 and 20:
Pri mladih narašča zanimanje za d
- Page 21 and 22:
drugih organov oblasti, političnih
- Page 23 and 24:
1. Formalno organizirane - organiza
- Page 25 and 26:
1. društva,2. ustanove,3. zasebni
- Page 27 and 28:
2.2 NEFORMALNO UČENJE MLADIH V PRO
- Page 29 and 30:
- diskusije - moţnosti za diskusij
- Page 31 and 32:
Različne organizacije neformalno u
- Page 33 and 34:
6. Izvajalci neformalnega učenja:
- Page 35 and 36:
Neformalno učenje ima zaradi svoje
- Page 37 and 38:
Nekateri zagovorniki izven šolskeg
- Page 39 and 40:
in/ali kognitivnih postopkov natan
- Page 41 and 42: specifične kompetence štejemo tis
- Page 43 and 44: Učenje učenjaMedosebne indruţben
- Page 45 and 46: 2.2.4.2 Ameriški modelNew York Cit
- Page 47 and 48: Razvijati ustreznepriloţnosti za u
- Page 49 and 50: - sposobnost vzpostavljanja odnosov
- Page 51 and 52: na trgu dela, drugi sklop pa se nan
- Page 53 and 54: Posameznik sam ali v sodelovanju s
- Page 55 and 56: 2.2.7 Orodja beleţenja neformalno
- Page 57 and 58: generacija mladih dobi tovrstne pri
- Page 59 and 60: izobraţevanju. Poglejmo, kako izko
- Page 61 and 62: izobraţevanja in usposabljanja v G
- Page 63 and 64: vseţivljenjsko učenje, saj zajema
- Page 65 and 66: 2.3 PROSTOVOLJNO DELO V MLADINSKIH
- Page 67 and 68: porodila ideja o ustanovitvi gozdov
- Page 69 and 70: zdruţujejo v tri regije (ljubljans
- Page 71 and 72: strokovna sluţba. Vodi jo tajnik s
- Page 73 and 74: na območju ene ali več občin in
- Page 75 and 76: Redna usposabljanja voditeljevTabor
- Page 77 and 78: 2.3.4.2 Usposabljanje v ZTSUsposabl
- Page 79 and 80: sklopi so enaki temeljnemu modulu,
- Page 81 and 82: Izpopolnjevalni modul se izvaja v t
- Page 83 and 84: 3. SKLEPObdobje mladosti je v ţivl
- Page 85 and 86: 5. Ali obstajajo razlike v ocenah k
- Page 87 and 88: 4.6.1 Osnovni podatki o vzorcu4.6.1
- Page 89 and 90: medicinska smer 17 7,1biotehniška
- Page 91: Tabela 12: Število anketiranih gle
- Page 95 and 96: voditelji svoje delo opravljati kva
- Page 97 and 98: funkcije v organizaciji, niso enako
- Page 99 and 100: motivacija, timsko delo, načrtovan
- Page 101 and 102: Glede na rezultate lahko rečemo, d
- Page 103 and 104: Področjedelovanja4.9.8 Povezanost
- Page 105 and 106: OrganizacijaTabela 24: Stopnja spec
- Page 107 and 108: uspešnejše delo, niso enako poraz
- Page 109 and 110: Iz Tabele 25, ki prikazuje podatke
- Page 111 and 112: 5. ZAKLJUČEKV začetnem poglavju d
- Page 113 and 114: naredimo s sistematičnim beleţenj
- Page 115 and 116: 6. VIRI IN LITERATURA1. A Memornadu
- Page 117 and 118: 17. Evropsko ogrodje kvalifikacij z
- Page 119 and 120: 38. Medveš, Z. (2004). Kompetence
- Page 121 and 122: 56. Oblak, A., Gornik, J. (ur.) (20
- Page 123 and 124: 73. Sagadin, J. (1991). Razprave iz
- Page 125 and 126: 91. Zakon o nacionalnih poklicnih k
- Page 127 and 128: Priloga 1NEFORMALNO UČENJE SKAVTSK
- Page 129 and 130: Nadaljevalni modul za vodjeIzpopoln
- Page 131 and 132: 1 2 3 4 5NE ŽELIM dodatno razviti.
- Page 133: IZJAVA O MENTORSTVUSpodaj podpisana
Change language