Celoten Eropass sestavlja pet dokumentov:- Europass ţivljenjepis,- Europas jezikovna izkaznica,- Europass mobilnost,- Europass priloga k diplomi,- Europass priloga k spričevalu.Ţivljenjepis <strong>in</strong> jezikovno izkaznico izpolnjuje posameznik sam, prilogo k diplomi <strong>in</strong> prilogo kspričevalu izpolnijo srednje šole oz. fakultete, mobilnost pa izpolnita pošiljajoča <strong>in</strong>gostiteljska organizacija (http://www.europass.si/pobuda_europass.aspx).2.2.7.3 Evropski portfolijo za mlad<strong>in</strong>ske voditeljeIzpostavila bi še tretje orodje za beleţenje <strong>in</strong> prepoznavanje neformalnega znanja, ki sem gaomenila ţe v poglavju o kompetenčnih modelih prostovoljcev. Evropski portfolijo zamlad<strong>in</strong>ske voditelje je nastal ob sodelovanju mlad<strong>in</strong>skega sektorja Sveta Evrope <strong>in</strong> Evropskekomisije na podlagi izkušenj <strong>in</strong> praks mlad<strong>in</strong>skih <strong>voditeljev</strong>. Dokument ima tri glavnenamene:a) Identifikacijo, dostopnost <strong>in</strong> beleţenje kompetenc mlad<strong>in</strong>skih <strong>voditeljev</strong>.b) Opis <strong>in</strong> predstavitev njihovih kompetenc drugim.c) Postavljanje lastnih izobraţevalnih <strong>in</strong> razvojnih ciljev.Namenjen je mlad<strong>in</strong>skim <strong>voditeljev</strong>m (mlajše polnoletne osebe, odgovorne v mlad<strong>in</strong>skihorganizacijah, mreţah ali drugih strukturah, ki so več<strong>in</strong>oma prostovoljci) <strong>in</strong> mlad<strong>in</strong>skimdelavcevm (imajo enako mero odgovornosti, v glavnem pa so strokovnjaki), ki so svojeizkušnje <strong>in</strong> vešč<strong>in</strong>e pridobili na področju mlad<strong>in</strong>skega dela z aktivnim delovanjem, ne da bi zato pridobili kakršna koli formalno priznana dokazila o usposobljenosti na tem področju(Taylor 2006, str. 7–20).Poleg omenjenih je na trgu mogoče najti še druga orodja beleţenja (Youthpass, Karierni e-portfolijo, Mapa učnih doseţkov idr.), ki deloma pomagajo mladim na poti vrednotenja<strong>neformalno</strong> pridobljenega znanja. Kozoderc predlaga razvoj portfelja, ki bi zdruţevalsamo<strong>vrednotenje</strong> kompetenc ter zbiranje lastnih izdelkov <strong>in</strong> dokazil o usposobljenosti <strong>in</strong>obvladovanju določenih kompetenc. Mlade je potrebno usmerjati k prevzemanju odgovornostiza osebni razvoj <strong>in</strong> pri načrtovanju lastne poklicne kariere. Pri tem jim lahko pomagamo sponudbo pripomočkov beleţenja. Kozoderc vidi dobro priloţnost v tem, da »celotna56
generacija mladih dobi tovrstne pripomočke, v okviru dejavnosti osebnostnega razvoja <strong>in</strong>karierne orientacije pa se jih usmerja v njihovo uč<strong>in</strong>kovito uporabo.« Pravo mesto za tovrstnousmerjanje so okolja, kjer mladi preţivijo največ časa (srednje šole, fakultete, mlad<strong>in</strong>skeorganizacije <strong>in</strong> mlad<strong>in</strong>ski centri), še dodaja Kozoderc (2006, str. 68).Glede na trenutno stanje lahko na področju vrednotenja <strong>in</strong> priznavanja <strong>neformalno</strong>pridobljenega znanja največ naredimo sami s sistematičnim zapisovanjem vseh dogodkov <strong>in</strong>zbiranjem dokazil o usposobljenosti. Naslednji korak je potreben pri sprem<strong>in</strong>janju zakonodaje<strong>in</strong> krepitvi vrednosti <strong>neformalno</strong> pridobljenega znanja. Pri nas je formalna izobrazba še vednomočno cenjena, s tem pa se ostaja <strong>neformalno</strong> pridobljeno znanje podcenjeno, kar posledičnovpliva tudi na niţjo stopnjo vključevanja v programe neformalnega izobraţevanja.2.2.7.4 Vrednotenje <strong>in</strong> priznavanje <strong>neformalno</strong> pridobljenega znanja v evropskihdrţavahSistemi vrednotenja <strong>in</strong> priznavanja <strong>neformalno</strong> pridobljenega znanja se razlikujejo od drţavedo drţave. Vsaka si na svoj nač<strong>in</strong> prizadeva najti najboljši nač<strong>in</strong>, ki bi <strong>neformalno</strong>pridobljenemu znanju pr<strong>in</strong>esel dodano vrednost. Evropska unija se je v številnih dokumentih 11dotaknila problema ureditve vrednotenja <strong>in</strong> priznavanja <strong>neformalno</strong> pridobljenega znanja, kardokazuje, da je to pomembna tema na ravni celotne Evropske unije (Kelava 2006, str. 64).Evropski center za razvoj poklicnega izobraţevanja (CEDEFOP) je leta 2004 razvrstilevropske drţave v pet skup<strong>in</strong> glede na njihovo urejanje, <strong>vrednotenje</strong> <strong>in</strong> priznavanjeneformalnega učenja – upoštevane so sorodne poteze pri reševanju problematike.1. Nordijski kontekst (F<strong>in</strong>ska, Norveška, Švedska, Danska)V ospredju sta dve skupni značilnosti nordijskih drţav:- Izobraţevanje <strong>in</strong> usposabljanje sta visoko <strong>in</strong>stitucionalizirana <strong>in</strong> formalizirana terpokrivata več<strong>in</strong>o posameznih starostnih skup<strong>in</strong>;- izobraţevanje <strong>in</strong> usposabljanje (posebej poklicno) sta predvsem tristranska skrb, vodenje<strong>in</strong> usposabljanje je zasnovano na sodelovanju ter vplivanju drţavnih delodajalcev <strong>in</strong>zaposlenih.11 Bela knjiga o izobraževanju <strong>in</strong> usposabljanju (1995), Lizbonska strategija (2000), Memorandum ovseživljenjskem učenju (2000), Resolucija o vseživljenjskem učenju (2002), Kobenhavenska deklaracija (2002),Barcelonski cilji (2003), Izobraževanje <strong>in</strong> usposabljanje v Evropi: različni sistemi, skupni cilji za 2010 (2003),Revizija lizbonske strategije (2005), idr. (Kelava 2006, str. 64)57
- Page 5 and 6: KAZALO VSEBINE1. UVOD .............
- Page 7 and 8: KAZALO TABELTabela 1: Motivi za opr
- Page 9 and 10: posameznika. Mladim prostovoljno de
- Page 11 and 12: 2. TEORETIČNI DELZnanja, talenti i
- Page 13 and 14: oblike prostovoljstva prav nič ne
- Page 15 and 16: Prostovoljno delo lahko opravlja vs
- Page 17 and 18: Gril je naredila analizo motivov gl
- Page 19 and 20: Pri mladih narašča zanimanje za d
- Page 21 and 22: drugih organov oblasti, političnih
- Page 23 and 24: 1. Formalno organizirane - organiza
- Page 25 and 26: 1. društva,2. ustanove,3. zasebni
- Page 27 and 28: 2.2 NEFORMALNO UČENJE MLADIH V PRO
- Page 29 and 30: - diskusije - moţnosti za diskusij
- Page 31 and 32: Različne organizacije neformalno u
- Page 33 and 34: 6. Izvajalci neformalnega učenja:
- Page 35 and 36: Neformalno učenje ima zaradi svoje
- Page 37 and 38: Nekateri zagovorniki izven šolskeg
- Page 39 and 40: in/ali kognitivnih postopkov natan
- Page 41 and 42: specifične kompetence štejemo tis
- Page 43 and 44: Učenje učenjaMedosebne indruţben
- Page 45 and 46: 2.2.4.2 Ameriški modelNew York Cit
- Page 47 and 48: Razvijati ustreznepriloţnosti za u
- Page 49 and 50: - sposobnost vzpostavljanja odnosov
- Page 51 and 52: na trgu dela, drugi sklop pa se nan
- Page 53 and 54: Posameznik sam ali v sodelovanju s
- Page 55: 2.2.7 Orodja beleţenja neformalno
- Page 59 and 60: izobraţevanju. Poglejmo, kako izko
- Page 61 and 62: izobraţevanja in usposabljanja v G
- Page 63 and 64: vseţivljenjsko učenje, saj zajema
- Page 65 and 66: 2.3 PROSTOVOLJNO DELO V MLADINSKIH
- Page 67 and 68: porodila ideja o ustanovitvi gozdov
- Page 69 and 70: zdruţujejo v tri regije (ljubljans
- Page 71 and 72: strokovna sluţba. Vodi jo tajnik s
- Page 73 and 74: na območju ene ali več občin in
- Page 75 and 76: Redna usposabljanja voditeljevTabor
- Page 77 and 78: 2.3.4.2 Usposabljanje v ZTSUsposabl
- Page 79 and 80: sklopi so enaki temeljnemu modulu,
- Page 81 and 82: Izpopolnjevalni modul se izvaja v t
- Page 83 and 84: 3. SKLEPObdobje mladosti je v ţivl
- Page 85 and 86: 5. Ali obstajajo razlike v ocenah k
- Page 87 and 88: 4.6.1 Osnovni podatki o vzorcu4.6.1
- Page 89 and 90: medicinska smer 17 7,1biotehniška
- Page 91 and 92: Tabela 12: Število anketiranih gle
- Page 93 and 94: 2= 488,762 (α = 0,000; g = 4)Vredn
- Page 95 and 96: voditelji svoje delo opravljati kva
- Page 97 and 98: funkcije v organizaciji, niso enako
- Page 99 and 100: motivacija, timsko delo, načrtovan
- Page 101 and 102: Glede na rezultate lahko rečemo, d
- Page 103 and 104: Področjedelovanja4.9.8 Povezanost
- Page 105 and 106: OrganizacijaTabela 24: Stopnja spec
- Page 107 and 108:
uspešnejše delo, niso enako poraz
- Page 109 and 110:
Iz Tabele 25, ki prikazuje podatke
- Page 111 and 112:
5. ZAKLJUČEKV začetnem poglavju d
- Page 113 and 114:
naredimo s sistematičnim beleţenj
- Page 115 and 116:
6. VIRI IN LITERATURA1. A Memornadu
- Page 117 and 118:
17. Evropsko ogrodje kvalifikacij z
- Page 119 and 120:
38. Medveš, Z. (2004). Kompetence
- Page 121 and 122:
56. Oblak, A., Gornik, J. (ur.) (20
- Page 123 and 124:
73. Sagadin, J. (1991). Razprave iz
- Page 125 and 126:
91. Zakon o nacionalnih poklicnih k
- Page 127 and 128:
Priloga 1NEFORMALNO UČENJE SKAVTSK
- Page 129 and 130:
Nadaljevalni modul za vodjeIzpopoln
- Page 131 and 132:
1 2 3 4 5NE ŽELIM dodatno razviti.
- Page 133:
IZJAVA O MENTORSTVUSpodaj podpisana