12.07.2015 Views

neformalno učenje skavtskih in taborniških voditeljev in vrednotenje ...

neformalno učenje skavtskih in taborniških voditeljev in vrednotenje ...

neformalno učenje skavtskih in taborniških voditeljev in vrednotenje ...

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

Nekateri zagovorniki izven šolskega izobraţevanja <strong>in</strong> drugih alternativnih izobraţevalnihoblik menijo, da mladi, ki so jim ponujene priloţnosti izobraţevanja zunaj formalnegašolskega sistema, ne le pridobijo več ustreznega znanja <strong>in</strong> spretnosti, ampak se učijo z večjoţeljo <strong>in</strong> navdušenjem (Sahelbreg 1999, str. 24). Vse kaţe, da je <strong>neformalno</strong> učenje vmlad<strong>in</strong>skih organizacijah <strong>in</strong> nasploh med mladimi smiselno spodbujati. Eno najpogostejšihprepričanj je, da lahko z neformalnim učenjem mlade spodbudimo k aktivnejši udeleţbi vdemokratični druţbi <strong>in</strong> da lahko s pomočjo neformalnega učenja izboljšamo kakovostcelostnega učenja posameznika. Pri vseh pozitivnih vidikih neformalnega učenja, vmlad<strong>in</strong>skih organizacijah kot tudi nasploh, pa kmalu naletimo na problem.Glede na znanja, ki jih pridobijo mladi, vpeti v mlad<strong>in</strong>ske organizacije, se pri prepoznavanjuuč<strong>in</strong>kov neformalnega učenja kot dela splošnega izobraţevanja mladih soočamo z ovirami, kise razlikujejo od drţave do drţave. Ena glavnih ovir je zagotovo <strong>vrednotenje</strong> kakovosti <strong>in</strong>doseţkov <strong>neformalno</strong> pridobljenega znanja zunaj formalnega kvalifikacijskega sistema. S temvzgojno-izobraţevalni del mlad<strong>in</strong>skih organizacij izgublja na pomenu oz. se mlad<strong>in</strong>skeorganizacije ne šteje kot pomemben del pri izobraţevanju <strong>in</strong> usposabljanju mladih. Mlad<strong>in</strong>skeorganizacije si zato morajo prizadevati <strong>in</strong> razmišljati o nač<strong>in</strong>ih, s katerimi bi lahko spremljali,ocenjevali <strong>in</strong> merili kakovost <strong>in</strong> količ<strong>in</strong>o znanja, ki ga pr<strong>in</strong>ašajo dejavnosti za mlade(Sahelberg 1999, str. 12–13).O prepoznavanju <strong>in</strong> vrednotenju <strong>neformalno</strong> pridobljenega znanja bom govorila v enem odnaslednjih poglavji. Še prej poglejmo kompetence.2.2.3 KompetencePojem kompetenc je v pedagoškem okolju prisoten ţe nekaj desetletij. Potreba pokompetencah se je pojavila zaradi zmanjševanja razlik med outputom izobraţevalnegasistema <strong>in</strong> <strong>in</strong>putom trga dela. S konceptom kompetenc ţelimo, poleg zmanjševanja razlik, nanovo def<strong>in</strong>irati temeljne cilje izobraţevanja <strong>in</strong> učenja ter pripraviti osnovo za mednarodneprimerjave <strong>in</strong> <strong>vrednotenje</strong> rezultatov na različnih področjih <strong>in</strong> v različnih sistemih (Muršak2006b, str. 14).37

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!