Poleg navedenega bi izpostavila še tri razloge, ki utemeljujejo, zakaj so mlad<strong>in</strong>skeorganizacije tako pomemben del neformalnega učenja <strong>in</strong> jih je kot takšne smiselno vključevativ proces izobraţevanja <strong>in</strong> zaposlovanja mladih.1. Skozi vpletenost v aktivnosti mlad<strong>in</strong>skih organizacij mladi pridobijo dragocenesposobnosti, ki jih ni mogoče oz. jih je teţje pridobiti v formalnem izobraţevanju.Metode neformalnega učenja se razlikujejo od tistih, ki jih poznamo v formalnemučenju. Tako se mladi v več<strong>in</strong>i učijo z delom v resničnih ţivljenjskih situacijah, drugod drugega <strong>in</strong> preko prostovoljnega dela. Vse to jim omogoča, da pridobijo različnesposobnosti (medosebne spretnosti, spretnosti upravljanja z ljudmi, timsko delo,samozavest, discipl<strong>in</strong>a, odgovornost, spretnosti vodenja, načrtovanja, projektno delo,organizacija, koord<strong>in</strong>iranje <strong>in</strong> reševanje problemov v praksi), ki so zelo dragocene zaposameznikov razvoj, njegovo aktivno participacijo v druţbi <strong>in</strong> dopolnjujejo »trdoznanje«, pridobljeno v formalnem izobraţevanju.2. Mlad<strong>in</strong>ske organizacije so odprte za tiste, katerih izobraţevalne potrebe <strong>in</strong>zahteve ni izpolnilo formalno učenje.Mlad<strong>in</strong>ske organizacije vključujejo mlade iz različnih socialnih okolji <strong>in</strong> jihspodbujajo, da se učijo <strong>in</strong> si pridobijo spretnosti z udeleţbo v neformalnem učenju,kjer mladi čutijo manj ustrahovanja. Zaradi dejstva, da je izobraţevanje prostovoljno,je za mlade takšno izobraţevanje bolj prijetno. Za vse, ki so predčasno prenehali sšolanjem ali so v negotovih druţbenih razmerah, je lahko <strong>neformalno</strong> učenje drugapriloţnost.3. Mladi delujejo v mednarodnem okolju, kar jim omogoča priloţnostmedkulturnega učenja.Formalno učenje se običajno odvija v nacionalnem okolju. Z udeleţbo v neformalnemučenju pa imajo mladi priloţnost za udeleţbo mlad<strong>in</strong>skih aktivnosti, izmenjav,sem<strong>in</strong>arjev <strong>in</strong> konferenc, ki se odvijajo v mednarodnem okolju. To je dragocenapriloţnost za medkulturno učenje. Mladi se učijo jezikov, medkulturne zavesti,komunikacije, solidarnosti, spoštovanja <strong>in</strong> strpnosti. Vseb<strong>in</strong>a teh programov mladespodbuja k razmišljanju o skupnih vrednotah, kot so človekove pravice, svoboda, mir<strong>in</strong> enakost (European Youth Forum 2003, str. 4–5).36
Nekateri zagovorniki izven šolskega izobraţevanja <strong>in</strong> drugih alternativnih izobraţevalnihoblik menijo, da mladi, ki so jim ponujene priloţnosti izobraţevanja zunaj formalnegašolskega sistema, ne le pridobijo več ustreznega znanja <strong>in</strong> spretnosti, ampak se učijo z večjoţeljo <strong>in</strong> navdušenjem (Sahelbreg 1999, str. 24). Vse kaţe, da je <strong>neformalno</strong> učenje vmlad<strong>in</strong>skih organizacijah <strong>in</strong> nasploh med mladimi smiselno spodbujati. Eno najpogostejšihprepričanj je, da lahko z neformalnim učenjem mlade spodbudimo k aktivnejši udeleţbi vdemokratični druţbi <strong>in</strong> da lahko s pomočjo neformalnega učenja izboljšamo kakovostcelostnega učenja posameznika. Pri vseh pozitivnih vidikih neformalnega učenja, vmlad<strong>in</strong>skih organizacijah kot tudi nasploh, pa kmalu naletimo na problem.Glede na znanja, ki jih pridobijo mladi, vpeti v mlad<strong>in</strong>ske organizacije, se pri prepoznavanjuuč<strong>in</strong>kov neformalnega učenja kot dela splošnega izobraţevanja mladih soočamo z ovirami, kise razlikujejo od drţave do drţave. Ena glavnih ovir je zagotovo <strong>vrednotenje</strong> kakovosti <strong>in</strong>doseţkov <strong>neformalno</strong> pridobljenega znanja zunaj formalnega kvalifikacijskega sistema. S temvzgojno-izobraţevalni del mlad<strong>in</strong>skih organizacij izgublja na pomenu oz. se mlad<strong>in</strong>skeorganizacije ne šteje kot pomemben del pri izobraţevanju <strong>in</strong> usposabljanju mladih. Mlad<strong>in</strong>skeorganizacije si zato morajo prizadevati <strong>in</strong> razmišljati o nač<strong>in</strong>ih, s katerimi bi lahko spremljali,ocenjevali <strong>in</strong> merili kakovost <strong>in</strong> količ<strong>in</strong>o znanja, ki ga pr<strong>in</strong>ašajo dejavnosti za mlade(Sahelberg 1999, str. 12–13).O prepoznavanju <strong>in</strong> vrednotenju <strong>neformalno</strong> pridobljenega znanja bom govorila v enem odnaslednjih poglavji. Še prej poglejmo kompetence.2.2.3 KompetencePojem kompetenc je v pedagoškem okolju prisoten ţe nekaj desetletij. Potreba pokompetencah se je pojavila zaradi zmanjševanja razlik med outputom izobraţevalnegasistema <strong>in</strong> <strong>in</strong>putom trga dela. S konceptom kompetenc ţelimo, poleg zmanjševanja razlik, nanovo def<strong>in</strong>irati temeljne cilje izobraţevanja <strong>in</strong> učenja ter pripraviti osnovo za mednarodneprimerjave <strong>in</strong> <strong>vrednotenje</strong> rezultatov na različnih področjih <strong>in</strong> v različnih sistemih (Muršak2006b, str. 14).37
- Page 5 and 6: KAZALO VSEBINE1. UVOD .............
- Page 7 and 8: KAZALO TABELTabela 1: Motivi za opr
- Page 9 and 10: posameznika. Mladim prostovoljno de
- Page 11 and 12: 2. TEORETIČNI DELZnanja, talenti i
- Page 13 and 14: oblike prostovoljstva prav nič ne
- Page 15 and 16: Prostovoljno delo lahko opravlja vs
- Page 17 and 18: Gril je naredila analizo motivov gl
- Page 19 and 20: Pri mladih narašča zanimanje za d
- Page 21 and 22: drugih organov oblasti, političnih
- Page 23 and 24: 1. Formalno organizirane - organiza
- Page 25 and 26: 1. društva,2. ustanove,3. zasebni
- Page 27 and 28: 2.2 NEFORMALNO UČENJE MLADIH V PRO
- Page 29 and 30: - diskusije - moţnosti za diskusij
- Page 31 and 32: Različne organizacije neformalno u
- Page 33 and 34: 6. Izvajalci neformalnega učenja:
- Page 35: Neformalno učenje ima zaradi svoje
- Page 39 and 40: in/ali kognitivnih postopkov natan
- Page 41 and 42: specifične kompetence štejemo tis
- Page 43 and 44: Učenje učenjaMedosebne indruţben
- Page 45 and 46: 2.2.4.2 Ameriški modelNew York Cit
- Page 47 and 48: Razvijati ustreznepriloţnosti za u
- Page 49 and 50: - sposobnost vzpostavljanja odnosov
- Page 51 and 52: na trgu dela, drugi sklop pa se nan
- Page 53 and 54: Posameznik sam ali v sodelovanju s
- Page 55 and 56: 2.2.7 Orodja beleţenja neformalno
- Page 57 and 58: generacija mladih dobi tovrstne pri
- Page 59 and 60: izobraţevanju. Poglejmo, kako izko
- Page 61 and 62: izobraţevanja in usposabljanja v G
- Page 63 and 64: vseţivljenjsko učenje, saj zajema
- Page 65 and 66: 2.3 PROSTOVOLJNO DELO V MLADINSKIH
- Page 67 and 68: porodila ideja o ustanovitvi gozdov
- Page 69 and 70: zdruţujejo v tri regije (ljubljans
- Page 71 and 72: strokovna sluţba. Vodi jo tajnik s
- Page 73 and 74: na območju ene ali več občin in
- Page 75 and 76: Redna usposabljanja voditeljevTabor
- Page 77 and 78: 2.3.4.2 Usposabljanje v ZTSUsposabl
- Page 79 and 80: sklopi so enaki temeljnemu modulu,
- Page 81 and 82: Izpopolnjevalni modul se izvaja v t
- Page 83 and 84: 3. SKLEPObdobje mladosti je v ţivl
- Page 85 and 86: 5. Ali obstajajo razlike v ocenah k
- Page 87 and 88:
4.6.1 Osnovni podatki o vzorcu4.6.1
- Page 89 and 90:
medicinska smer 17 7,1biotehniška
- Page 91 and 92:
Tabela 12: Število anketiranih gle
- Page 93 and 94:
2= 488,762 (α = 0,000; g = 4)Vredn
- Page 95 and 96:
voditelji svoje delo opravljati kva
- Page 97 and 98:
funkcije v organizaciji, niso enako
- Page 99 and 100:
motivacija, timsko delo, načrtovan
- Page 101 and 102:
Glede na rezultate lahko rečemo, d
- Page 103 and 104:
Področjedelovanja4.9.8 Povezanost
- Page 105 and 106:
OrganizacijaTabela 24: Stopnja spec
- Page 107 and 108:
uspešnejše delo, niso enako poraz
- Page 109 and 110:
Iz Tabele 25, ki prikazuje podatke
- Page 111 and 112:
5. ZAKLJUČEKV začetnem poglavju d
- Page 113 and 114:
naredimo s sistematičnim beleţenj
- Page 115 and 116:
6. VIRI IN LITERATURA1. A Memornadu
- Page 117 and 118:
17. Evropsko ogrodje kvalifikacij z
- Page 119 and 120:
38. Medveš, Z. (2004). Kompetence
- Page 121 and 122:
56. Oblak, A., Gornik, J. (ur.) (20
- Page 123 and 124:
73. Sagadin, J. (1991). Razprave iz
- Page 125 and 126:
91. Zakon o nacionalnih poklicnih k
- Page 127 and 128:
Priloga 1NEFORMALNO UČENJE SKAVTSK
- Page 129 and 130:
Nadaljevalni modul za vodjeIzpopoln
- Page 131 and 132:
1 2 3 4 5NE ŽELIM dodatno razviti.
- Page 133:
IZJAVA O MENTORSTVUSpodaj podpisana