v vlogi trenerjev – <strong>voditeljev</strong> usposabljanja. Udeleţenci pridobijo znanja s področja didaktike,pedagogike <strong>in</strong> andragogike (komunikacija, motivacija, stili vodenja, mikro <strong>in</strong> makronačrtovanje, nastopanje, metode dela z odraslimi, značilnosti mlajših odraslih, idr.). Za nazivtrener mora udeleţenec sodelovati pri izvedbi enega izmed usposabljanja na ravni ZSKSS.Dodatna usposabljanja <strong>voditeljev</strong>Taborna šola Pripravnik je namenjena tistim, ki so se odločili za pot voditeljstva.Pripravnika opremi z osnovnimi <strong>in</strong>formacijami, ki zagotavljajo, da zaradi pomanjkanja znanjavoditelj ne spravlja v nevarnost sebe <strong>in</strong> drugih, se zaveda namena skavtskega gibanja,njegovih temeljnih načel <strong>in</strong> pozna skavtsko metodo ter v obrisih pozna podporne strukture vskavtstvu <strong>in</strong> njegove pomembne dele. Usposabljanje se izvaja letno.Taborna šola za voditelje brez izkušenj ţe sam naziv pove, da je namenjena tistim,ki skavtstva še ne poznajo oz. ga ne poznajo dovolj dobro. Udeleţenci pridobijo osnovnaznanja <strong>in</strong> vešč<strong>in</strong>e vodenja ter spoznajo razvoj, temeljna načela, namen skavtskega gibanja <strong>in</strong>skavtske metode. Izvaja se po potrebi.Taborna šola za duhovne asistente (DA) je namenjena duhovnikom <strong>in</strong> diakonom,redovnikom, bogoslovcem, redovnikom <strong>in</strong> redovnicam (v nadaljevanju besedila DA), ki ţelijov ZSKSS pomagati pri oblikovanju duhovnega vidika skavtstva. Namen usposabljanja je, dase seznanijo s skavtstvom, se zanj navdušijo <strong>in</strong> predvsem odkrivajo vlogo DA v laiškemZSKSS.Poleg naštetih tabornih šol bi izpostavila še Skavtsko šolo Ţivljenje v naravi (SŠ ŢVN), kijo v ZSKSS uvrščamo pod področje usposabljanj za skavte, saj se jo lahko udeleţijo tudipopotniki <strong>in</strong> popotnice stari sedemnajst let. Nastala je kot odgovor na pomanjkanje tehničnegaznanja med člani. Skavtska šola Ţivljenja v naravi je sestavljena iz dveh stopenj. Vseb<strong>in</strong>e I.stopnje SŠ ŢVN so: ognji, bivakiranje, osnovni vozli, zgradbarstvo, prva pomoč, orientacija,kuhanje, orodja, dendrologija. Na II. stopnji pridobljeno znanje nadgradijo, zato je pogoj zaudeleţbo na drugi stopnji udeleţba na SS ŢVN1 (Shema usposabljanja za tehnične vešč<strong>in</strong>e vZSKSS 2010, str. 1–3).76
2.3.4.2 Usposabljanje v ZTSUsposabljanje je namenjeno posamezniku, ki ima ţeljo po lastnem načrtovanju usposabljanja<strong>in</strong> izpopolnjevanja. S ciljno usmerjenim usposabljanjem skrbijo za večjo uč<strong>in</strong>kovitostorganizacije <strong>in</strong> boljše moţnosti zaposlovanja mladih, saj se izobraţevalna shema prilagajatrendom druţbe.Nova izobraţevalna shema je bila sprejeta leta 2003. Glede na namen usposabljanja sodef<strong>in</strong>irali tri področja usposabljanja:1. usposabljanje za vodenje,2. usposabljanje za izvajanje programa na področju specialnosti,3. izbirno izobraţevanje.Organizacijsko shemo usposabljanja na področju vodenja sestavljajo štirje moduli:1. osnovni modul za vodnike,2. temeljni modul za vodje,3. nadaljevalni modul za vodje,4. izpopolnjevalni modul za vodje.77
- Page 5 and 6:
KAZALO VSEBINE1. UVOD .............
- Page 7 and 8:
KAZALO TABELTabela 1: Motivi za opr
- Page 9 and 10:
posameznika. Mladim prostovoljno de
- Page 11 and 12:
2. TEORETIČNI DELZnanja, talenti i
- Page 13 and 14:
oblike prostovoljstva prav nič ne
- Page 15 and 16:
Prostovoljno delo lahko opravlja vs
- Page 17 and 18:
Gril je naredila analizo motivov gl
- Page 19 and 20:
Pri mladih narašča zanimanje za d
- Page 21 and 22:
drugih organov oblasti, političnih
- Page 23 and 24:
1. Formalno organizirane - organiza
- Page 25 and 26: 1. društva,2. ustanove,3. zasebni
- Page 27 and 28: 2.2 NEFORMALNO UČENJE MLADIH V PRO
- Page 29 and 30: - diskusije - moţnosti za diskusij
- Page 31 and 32: Različne organizacije neformalno u
- Page 33 and 34: 6. Izvajalci neformalnega učenja:
- Page 35 and 36: Neformalno učenje ima zaradi svoje
- Page 37 and 38: Nekateri zagovorniki izven šolskeg
- Page 39 and 40: in/ali kognitivnih postopkov natan
- Page 41 and 42: specifične kompetence štejemo tis
- Page 43 and 44: Učenje učenjaMedosebne indruţben
- Page 45 and 46: 2.2.4.2 Ameriški modelNew York Cit
- Page 47 and 48: Razvijati ustreznepriloţnosti za u
- Page 49 and 50: - sposobnost vzpostavljanja odnosov
- Page 51 and 52: na trgu dela, drugi sklop pa se nan
- Page 53 and 54: Posameznik sam ali v sodelovanju s
- Page 55 and 56: 2.2.7 Orodja beleţenja neformalno
- Page 57 and 58: generacija mladih dobi tovrstne pri
- Page 59 and 60: izobraţevanju. Poglejmo, kako izko
- Page 61 and 62: izobraţevanja in usposabljanja v G
- Page 63 and 64: vseţivljenjsko učenje, saj zajema
- Page 65 and 66: 2.3 PROSTOVOLJNO DELO V MLADINSKIH
- Page 67 and 68: porodila ideja o ustanovitvi gozdov
- Page 69 and 70: zdruţujejo v tri regije (ljubljans
- Page 71 and 72: strokovna sluţba. Vodi jo tajnik s
- Page 73 and 74: na območju ene ali več občin in
- Page 75: Redna usposabljanja voditeljevTabor
- Page 79 and 80: sklopi so enaki temeljnemu modulu,
- Page 81 and 82: Izpopolnjevalni modul se izvaja v t
- Page 83 and 84: 3. SKLEPObdobje mladosti je v ţivl
- Page 85 and 86: 5. Ali obstajajo razlike v ocenah k
- Page 87 and 88: 4.6.1 Osnovni podatki o vzorcu4.6.1
- Page 89 and 90: medicinska smer 17 7,1biotehniška
- Page 91 and 92: Tabela 12: Število anketiranih gle
- Page 93 and 94: 2= 488,762 (α = 0,000; g = 4)Vredn
- Page 95 and 96: voditelji svoje delo opravljati kva
- Page 97 and 98: funkcije v organizaciji, niso enako
- Page 99 and 100: motivacija, timsko delo, načrtovan
- Page 101 and 102: Glede na rezultate lahko rečemo, d
- Page 103 and 104: Področjedelovanja4.9.8 Povezanost
- Page 105 and 106: OrganizacijaTabela 24: Stopnja spec
- Page 107 and 108: uspešnejše delo, niso enako poraz
- Page 109 and 110: Iz Tabele 25, ki prikazuje podatke
- Page 111 and 112: 5. ZAKLJUČEKV začetnem poglavju d
- Page 113 and 114: naredimo s sistematičnim beleţenj
- Page 115 and 116: 6. VIRI IN LITERATURA1. A Memornadu
- Page 117 and 118: 17. Evropsko ogrodje kvalifikacij z
- Page 119 and 120: 38. Medveš, Z. (2004). Kompetence
- Page 121 and 122: 56. Oblak, A., Gornik, J. (ur.) (20
- Page 123 and 124: 73. Sagadin, J. (1991). Razprave iz
- Page 125 and 126: 91. Zakon o nacionalnih poklicnih k
- Page 127 and 128:
Priloga 1NEFORMALNO UČENJE SKAVTSK
- Page 129 and 130:
Nadaljevalni modul za vodjeIzpopoln
- Page 131 and 132:
1 2 3 4 5NE ŽELIM dodatno razviti.
- Page 133:
IZJAVA O MENTORSTVUSpodaj podpisana