pojavijo prva društva, ki so v veliki meri potekala pod vplivom Cerkve. V drugi polovicidevetnajstega stoletja so se začele zdruţevati kmečke <strong>in</strong> delavske organizacije v prostovoljnekolektivne organizacije, ki so delovale kot vzajemna pomoč kmetov <strong>in</strong> delavcev. Začetnipobudnik tega gibanja, ki ga štejemo med začetke druţbeno priznanega prostovoljnega dela,je bil Janez Evangelist Krek. Te oblike <strong>in</strong>dividualne <strong>in</strong> kolektivne samopomoči sopredstavljala delavska podporna društva, delavska izobraţevalna društva, prostovoljnebolniške <strong>in</strong> pokojn<strong>in</strong>ske blagajne, razni fondi pri s<strong>in</strong>dikalnih organizacijah ter delavskepotrošniške <strong>in</strong> proizvodne zadruge (Mesec 2003, str. 42–50; Stritih 2000, str. 32–35). Do<strong>in</strong>tenzivnejšega razvoja prostovoljnega dela je prišlo v začetku dvajsetega stoletja, ko sozačela delovati taborniška gibanja. Po drugi svetovni vojni je takratna Jugoslavija spodbudiladelovanje mlad<strong>in</strong>skih delovnih brigad. Za obdobje po vojni je bilo značilno, da je imeladrţava močen nadzor nad prostovoljnimi dejavnostmi(http://www.prostovoljstvo.org/<strong>in</strong>dex.php?id=11&lang=sl). V sedemdesetih letih se je začelapoudarjati potreba, da prostovoljno delo vodijo strokovno usposobljene osebe. S tem jepostalo nepoklicno prostovoljno delo podrejeno, število prostovoljnih delavcev se jezmanjšalo, njihova vloga je bila omejena. Kmalu so prišli do spoznanja, da nepoklicnoprostovoljno delo prispeva k večjemu uč<strong>in</strong>ku. Zaradi spremembe v nač<strong>in</strong>u ţivljenja (večupokojencev, več prostega časa, višji standard …), so se v Sloveniji pojavile organiziraneoblike nepoklicnega prostovoljnega dela na področju socialne prevencije <strong>in</strong> terapij (Mrak1984, str. 75–76).Danes je prostovoljno delo v druţbi prisotno predvsem v nevladnih organizacijah (društva,zasebni zavodi, ustanove, zdruţenja, zveze …), ki namesto drţavnih <strong>in</strong>stitucij rešujejosocialne probleme druţbe <strong>in</strong> posameznikov. Ljudje v prostovoljnih dejavnostih vidijomoţnost vplivanja na delovanje druţbe <strong>in</strong> ozaveščanje javnosti na probleme sodobnega časa(brezposelnost, revšč<strong>in</strong>a, odvisnost, diskrim<strong>in</strong>iranost, staranje prebivalstva idr.). Prostovoljcipomagajo ljudem v različnih stiskah, srečamo pa jih tudi kot prostovoljce pri varovanju okolja<strong>in</strong> varstvu ţivali. Prostovoljno delo se odvija predvsem na socialnem, zdravstvenem,izobraţevalnem, športnem, okoljskem, kulturnem <strong>in</strong> turističnem področju.Z reformo devetletke je prostovoljno delo našlo svoje mesto tudi v šolstvu kot pomembnaoblika vzgojnega dela s šolsko mlad<strong>in</strong>o. V osnovnih <strong>in</strong> srednjih šolah se kot <strong>in</strong>teresnadejavnost izvaja v okviru programa obveznih izbirnih vseb<strong>in</strong>, za katero se lahko učenci <strong>in</strong>dijaki svobodno odločajo. Anica Mikuš Kos pravi, da po kakovosti <strong>in</strong> socialni koristnosti naše12
oblike prostovoljstva prav nič ne zaostajajo za drţavami, ki imajo mnogo daljšo tradicijoprostovoljnega dela v šolah. V tem gibanju vidi velike moţnosti za ustvarjanje solidarnihprocesov <strong>in</strong> socialnih korektivov civilne druţbe. Z vključevanjem prostovoljnega dela vizobraţevalni sistem bomo lahko mlade z izkustvenim učenjem vzgajali v aktivne drţavljane,ki bodo prispevali k razvoju socialne druţbe (Mikuš Kos 1999, str. 11).Tu je še en vidik, zakaj je prisotnost prostovoljnega dela pri mladih dobra naloţba. Za mladeje pomembno, da preizkušajo svoje lastne zmogljivosti. Prostovoljstvo jim ponuja moţnost,da se lotijo neke dejavnosti, znotraj katere lahko raziskujejo, eksperimentirajo, preizkušajosvoje fizične zmogljivost, rešujejo probleme različnih socialnih skup<strong>in</strong> <strong>in</strong> kultur. V procesuosamosvajanja iščejo mladi pripadnost v druţbi, ki jo lahko najdejo tudi v eni izmed skup<strong>in</strong>prostovoljcev. S prevzemanjem različnih vlog odkrivajo svet odraslih <strong>in</strong> doţivljajouč<strong>in</strong>kovitost ter uspešnost tudi zunaj šolskih okvirov.Prisotnost prostovoljnega dela v sistemu izobraţevanja je koristna tudi za šolo. Šola se boljpoveţe s svojim okoljem, od katerega lahko pričakuje več opore <strong>in</strong> sodelovanja. Hkrati palahko učencem ponudijo bolj kakovosten pouk, saj s prostovoljnim delom vključujejo tudimetode izkustvenega učenja (Mikuš Kos 1999, str. 12).2.1.1 OpredelitevProstovoljno delo je širok pojem, kakor je široko tudi področje njegovega delovanja. Oprostovoljnem delu lahko govorimo tudi na socialnem področju, v šolstvu, turizmu, športu,kulturi idr. Glede na razseţnost prostovoljnega dela ta pojem zdruţuje več predstav. Sam izrazprostovoljno pomeni nasprotje prisilnega, neprostovoljnega dela. A ta opredelitev je preozka,da bi lahko vse dejavnosti, ki jih v ţivljenju ne naredimo pod prisilo, šteli med prostovoljnodelo. V svoji diplomski nalogi bom sledila def<strong>in</strong>iciji, ki je zapisana v Predlogu zakona oprostovoljskem delu <strong>in</strong> je bila izoblikovana znotraj slovenskih prostovoljnih organizacij: »Prostovoljno delo je delo, ki ga po svoji svobodni odločitvi <strong>in</strong> brez pričakovanja materialnihkoristi opravlja posameznik v dobro drugih ali za skupno javno korist (Predlog Zakona o …2009, 6. člen).Def<strong>in</strong>icija je dovolj široka, da ne razlikuje med delom, opravljenim priloţnostno <strong>in</strong> meddelom, opravljenim znotraj organiziranih oblik prostovoljstva. Poznamo torej priloţnostno13
- Page 5 and 6: KAZALO VSEBINE1. UVOD .............
- Page 7 and 8: KAZALO TABELTabela 1: Motivi za opr
- Page 9 and 10: posameznika. Mladim prostovoljno de
- Page 11: 2. TEORETIČNI DELZnanja, talenti i
- Page 15 and 16: Prostovoljno delo lahko opravlja vs
- Page 17 and 18: Gril je naredila analizo motivov gl
- Page 19 and 20: Pri mladih narašča zanimanje za d
- Page 21 and 22: drugih organov oblasti, političnih
- Page 23 and 24: 1. Formalno organizirane - organiza
- Page 25 and 26: 1. društva,2. ustanove,3. zasebni
- Page 27 and 28: 2.2 NEFORMALNO UČENJE MLADIH V PRO
- Page 29 and 30: - diskusije - moţnosti za diskusij
- Page 31 and 32: Različne organizacije neformalno u
- Page 33 and 34: 6. Izvajalci neformalnega učenja:
- Page 35 and 36: Neformalno učenje ima zaradi svoje
- Page 37 and 38: Nekateri zagovorniki izven šolskeg
- Page 39 and 40: in/ali kognitivnih postopkov natan
- Page 41 and 42: specifične kompetence štejemo tis
- Page 43 and 44: Učenje učenjaMedosebne indruţben
- Page 45 and 46: 2.2.4.2 Ameriški modelNew York Cit
- Page 47 and 48: Razvijati ustreznepriloţnosti za u
- Page 49 and 50: - sposobnost vzpostavljanja odnosov
- Page 51 and 52: na trgu dela, drugi sklop pa se nan
- Page 53 and 54: Posameznik sam ali v sodelovanju s
- Page 55 and 56: 2.2.7 Orodja beleţenja neformalno
- Page 57 and 58: generacija mladih dobi tovrstne pri
- Page 59 and 60: izobraţevanju. Poglejmo, kako izko
- Page 61 and 62: izobraţevanja in usposabljanja v G
- Page 63 and 64:
vseţivljenjsko učenje, saj zajema
- Page 65 and 66:
2.3 PROSTOVOLJNO DELO V MLADINSKIH
- Page 67 and 68:
porodila ideja o ustanovitvi gozdov
- Page 69 and 70:
zdruţujejo v tri regije (ljubljans
- Page 71 and 72:
strokovna sluţba. Vodi jo tajnik s
- Page 73 and 74:
na območju ene ali več občin in
- Page 75 and 76:
Redna usposabljanja voditeljevTabor
- Page 77 and 78:
2.3.4.2 Usposabljanje v ZTSUsposabl
- Page 79 and 80:
sklopi so enaki temeljnemu modulu,
- Page 81 and 82:
Izpopolnjevalni modul se izvaja v t
- Page 83 and 84:
3. SKLEPObdobje mladosti je v ţivl
- Page 85 and 86:
5. Ali obstajajo razlike v ocenah k
- Page 87 and 88:
4.6.1 Osnovni podatki o vzorcu4.6.1
- Page 89 and 90:
medicinska smer 17 7,1biotehniška
- Page 91 and 92:
Tabela 12: Število anketiranih gle
- Page 93 and 94:
2= 488,762 (α = 0,000; g = 4)Vredn
- Page 95 and 96:
voditelji svoje delo opravljati kva
- Page 97 and 98:
funkcije v organizaciji, niso enako
- Page 99 and 100:
motivacija, timsko delo, načrtovan
- Page 101 and 102:
Glede na rezultate lahko rečemo, d
- Page 103 and 104:
Področjedelovanja4.9.8 Povezanost
- Page 105 and 106:
OrganizacijaTabela 24: Stopnja spec
- Page 107 and 108:
uspešnejše delo, niso enako poraz
- Page 109 and 110:
Iz Tabele 25, ki prikazuje podatke
- Page 111 and 112:
5. ZAKLJUČEKV začetnem poglavju d
- Page 113 and 114:
naredimo s sistematičnim beleţenj
- Page 115 and 116:
6. VIRI IN LITERATURA1. A Memornadu
- Page 117 and 118:
17. Evropsko ogrodje kvalifikacij z
- Page 119 and 120:
38. Medveš, Z. (2004). Kompetence
- Page 121 and 122:
56. Oblak, A., Gornik, J. (ur.) (20
- Page 123 and 124:
73. Sagadin, J. (1991). Razprave iz
- Page 125 and 126:
91. Zakon o nacionalnih poklicnih k
- Page 127 and 128:
Priloga 1NEFORMALNO UČENJE SKAVTSK
- Page 129 and 130:
Nadaljevalni modul za vodjeIzpopoln
- Page 131 and 132:
1 2 3 4 5NE ŽELIM dodatno razviti.
- Page 133:
IZJAVA O MENTORSTVUSpodaj podpisana