neformalno učenje skavtskih in taborniških voditeljev in vrednotenje ...

3. SKLEPObdobje mladosti je v ţivljenju posameznika ţe samo po sebi zelo občutljivo. V primerjavi spredhodnimi generacijami je sodobna mladina še posebej na udaru. Z odraščanjem v sveturazličnih socialnih problemov in hitro spreminjajočih se pogojev se ţe zgodaj sooča zzahtevami po višji strokovni kvalificiranosti in storilnosti. Za uspešno spopadanje z nalogamiin zahtevami druţbe mladi potrebujejo različne kompetence. V procesu odraščanjapotrebujejo oporo in spodbudo pri prevzemanju odgovornosti in osamosvajanju. Na processocializacije poleg druţine in prijateljev vplivajo tudi druge skupine in institucije, v katere semladi vključujejo.Vse več mladih se vključuje v projekte prostovoljnega dela. Večina mladih prostovoljcev delav mladinskih organizacijah (Zupan 2007, str. 4–5). Različne raziskave so pokazale, da akcijeprostovoljnega dela pozitivno vplivajo na osebnostni, druţbeni in strokovni razvoj mladih.Akcije prostovoljnega dela so tudi najboljša vzgoja za odgovorno drţavljanstvo. Mladinskeorganizacije so prostor neformalnega učenja. Neformalno učenje znotraj mladinskihorganizacij posebej vpliva na participacijo in socializacijo mladih v druţbi ter na razvojveščin in kompetenc. Nabor veščin in kompetenc prostovoljcev pri delu z mladimi serazlikuje od modela do modela posamezne drţave. O specifičnih kompetencah ne moremogovoriti, saj se te razlikujejo od dela, ki ga opravlja posameznik pri delu z mladimi. Lahko pagovorimo o splošnih kompetencah, ki jih potrebuje vsak prostovoljec pri delu z mladimi.V empiričnem delu bom temu namenila večji poudarek. Z raziskavo med skavtskimi intaborniškimi voditelji bom skušala ugotoviti, katere splošne kompetence razvijejo voditelji včasu svojega prostovoljnega dela z mladimi. Zanimalo me bo, ali lahko šest kompetenc, kisem jih izbrala glede na predstavljene kompetenčne modele v teoretičnem delu, označimo kotsplošne kompetence skavtskih in taborniških voditeljev. Poleg tega me bo zanimalo, za kateradruga znanja in kompetence menijo voditelji, da so jih pridobili v času prostovoljnega dela zmladimi in katere bi za laţje in uspešnejše delo še potrebovali. Dotaknila se bom tudivprašanja, kakšno je njihovo mnenje glede učinkov prostovoljnega dela z mladimi pri iskanjuzaposlitve in samem delu na delovnem mestu.Rezultati mi bodo v pomoč pri iskanju rešitev, kako »skrito« znanje narediti vidno in gapriznati tudi v formalnih sistemih. Prvi korak pri vrednotenju in priznavanju neformalnegaznanja je zagotovo ozaveščanje o njegovi prisotnosti.83