neformalno učenje skavtskih in taborniških voditeljev in vrednotenje ...

1. UVODZavedajmo se, da smo smisel svojega življenja izpolnili že zgolj s tem,da smo bili kdaj komu tudi vir veselja. In to ni težko.(Anton Trstenjak)Dejavno vključevanje mladih v druţbene dejavnosti je ključnega pomena, če ţelimo ţiveti vdemokratični in razviti druţbi. S pravico do enakovrednega soodločanja bomo dali mladimobčutek, da so pomembni in da je prihodnost druţbe odvisna od njih. Druţbeno udejstvovanjemladih postaja prioriteta evropskih in drţavnih izobraţevalnih in mladinskih politik (Gril idr.2009, str. 1). Ustanove formalnega izobraţevanja spodbujajo mlade k aktivnemudrţavljanstvu, pri tem pa je pomembno sodelovanje z druţbenimi organizacijami ininstitucijami v lokalni skupnosti. Največ moţnosti ponujajo nevladne organizacije, kjer mladipreko neformalnega učenja in prostovoljnega dela pridobivajo znanja, spretnosti in izkušnjeza laţje vključevanje in napredovanje v druţbeni strukturi.Poleg aktivnega drţavljanstva je tu še en vidik, ki ga ponujajo nevladne organizacije inneformalno učenje znotraj njih. Biti in ostati zaposljiv je izziv današnjega časa, ki nam lahkopredstavlja oviro ali priloţnost za razvoj. Le z nenehnim učenjem in izobraţevanjem bomokos izzivu zaposljivosti. Ţe Komensky (v Kranjc 1979, str. 13) je govoril o potrebivseţivljenjskega učenja, ki je danes postala obvezna sestavina v ţivljenju posameznika.Mladi, ki se vse bolj zavedajo pomena vseţivljenjskega učenja, ţe med formalnimizobraţevanjem s priloţnostnimi deli in vključevanjem v izvenšolske dejavnosti razvijajodoločene kompetence, ki jih znotraj formalnih okolji, v katere so vpeti, ni mogoče razviti.Formalno izobraţevanje mladim ponuja strokovno znanje, premalo pa je učni načrt usmerjenv pridobivanje t.i. ključnih spretnosti. Neformalne ustanove tako mladim ponujajo, daspoznajo tudi druga področja dela, jim na ta način pomagajo pri oblikovanju vizije njihovepoklicne poti ter pri razvijanju ključnih spretnosti.Mladi iščejo priloţnosti za preizkušanje samega sebe (svojih močnih in šibkih točk) in zaodkrivanje novega oz. nagrajevanje ţe osvojenega znanja ali spretnosti. Prostovoljno delo vnevladnih organizacijah pomembno prispeva k razvoju odgovornih drţavljanov, ki jim nivseeno za prihodnost druţbe, in hkrati ponuja priloţnosti za profesionalni razvoj8