Ko so prostovoljce v neki raziskavi povprašali o njihovih pričakovanjih glede prostovoljnegadela, so dobili naslednje odgovore: občutek, da se delo dobro opravi, moţnost povezovanja <strong>in</strong>sodelovanja z ljudmi, moţnost delovanja v ugledni ustanovi, priloţnost za usposabljanjesvojih znanj, spretnosti <strong>in</strong> sposobnosti, priloţnost za učenje <strong>in</strong> pridobivanje izkušenj, obogatitismisel ţivljenja, izmenjati človeške dobr<strong>in</strong>e (prijaznost, razumevanje, upoštevanje,spoštovanje) (Mikuš Kos 1996, str. 90).Med prostovoljci je opaziti vse več mladih, kar kaţejo tako domače kot tuje izkušnje, praviŢorga (1992, str. 87). Mladim prostovoljno delo pr<strong>in</strong>aša vrsto priloţnosti za osebno <strong>in</strong>strokovno rast. Če izhajam iz lastnih izkušenj, bi kot glavni motiv navedla osebni <strong>in</strong> strokovnirazvoj, temu pa dodala tudi socialno mreţenje. Prijateljske vezi <strong>in</strong> drugi odnosi so zagotovopomemben dejavnik pri vključevanju mladih v prostovoljne dejavnosti.Na podlagi raziskave (Gril idr. 2006, str. 65) so mladi prostovoljci navajali naslednje skupnemotive za opravljanje prostovoljnega dela:Tabela 1: Motivi za opravljanje prostovoljnega delaRAZLOG %IZKUŠNJE PRI DELU Z LJUDMI 64,0DELATI KAJ KORISTNEGA 61,9POMAGATI LJUDEM V STISKI 50,9PRISPEVATI K BOLJŠI DRUŢBI 43,3IZKORISTITI PROSTI ČAS 39,7NAUČITI SE KOMUNICIRATI 32,4PRIDOBITI PRIJATELJE 29,5SPOZNATI »DRUGAČNE« 24,3PREVERITI POKLICNE ZMOŢNOSTI 22,2PRIDOBITI SAMOZAVEST 19,1JAVNO DELATI 17,5PRIPADATI SKUPINI 14,9BITI DEL SKUPNOSTI 14,9DRUGO 2,3Vir: Gril, A. (2007): Prostovoljstvo je proizvodnja smisla. Ljubljana:Pedagoški <strong>in</strong>štitut. Str. 65.16
Gril je naredila analizo motivov glede na starost mladostnikov <strong>in</strong> ugotovila sledeče:- Pri srednjih mladostnikih (15–18 let) so se pokazale štiri skup<strong>in</strong>e medsebojnopovezanih motivov: 1. delati kaj koristnega, 2. pridobivanje socialno-komunikacijskihznanj, 3. potreba po kvalitetnem preţivljanju prostega časa med vrstniki, 4. preverjanjesvoje druţbene (poklicne) vloge.- Pri starejših mladostnikih (19–24 let) so se pokazale tri skup<strong>in</strong>e medsebojnopovezanih motivov: 1. potreba po druţbenokoristnem delu, 2. preţivljanje prostegačasa med vrstniki, 3. preverjanje druţbene (poklicne) vloge.- Pri mlajših odraslih (25–28 let) so se pokazale tri skup<strong>in</strong>e: 1. potreba podruţbenokoristnem delu, 2. preverjanje druţbene (poklicne) vloge, 3. preţivljanjeprostega časa (Gril 2007, str. 66-68).Glede na rezultate lahko govorimo o treh glavnih motivih mladih prostovoljcev. Mladi ţelijoprispevati k boljši druţbi <strong>in</strong> pomagati drugim (potreba po družbeno koristnem delu), skoziprostovoljno delo pridobiti komunikacijske spretnosti, preveriti poklicne zmoţnosti, delovatijavno <strong>in</strong> biti del skupnosti (preverjanje družbene vloge) ter izkoristi svoj čas za pridobivanjenovih prijateljev (preživljanje prostega časa med vrstniki).2.1.4 Uč<strong>in</strong>ki prostovoljnega dela mladihOdgovor o vse večjem številu mladih prostovoljcev se skriva v pozitivnih uč<strong>in</strong>kih, ki jihpr<strong>in</strong>aša prostovoljno delo. Od priloţnosti delovanja v druţbi, sodelovanja z ljudmi,prevzemanja različnih vlog ter s tem gojenja občutka odgovornosti, pomembnosti <strong>in</strong>pripadnosti skupnosti, do razvijanja znanja <strong>in</strong> vešč<strong>in</strong> sodelovanja, dela v timu, načrtovanja,organiziranja, odločanja, reševanja problemov idr. Prostovoljno delo prispeva k socializacijimladih, osebnostni rasti, razvoju samopodobe <strong>in</strong> strokovnemu izpopolnjevanju.Ţorga povzema ugotovitve raziskav <strong>in</strong> ugotavlja, da so ob sodelovanju v akcijahprostovoljnega dela pri prostovoljcih ugotovljene zlasti naslednje spremembe:a) Področje osebnostnega razvoja- izboljšanje funkcioniranja v medosebnih odnosih <strong>in</strong> sodelovanja v skup<strong>in</strong>i,17
- Page 5 and 6: KAZALO VSEBINE1. UVOD .............
- Page 7 and 8: KAZALO TABELTabela 1: Motivi za opr
- Page 9 and 10: posameznika. Mladim prostovoljno de
- Page 11 and 12: 2. TEORETIČNI DELZnanja, talenti i
- Page 13 and 14: oblike prostovoljstva prav nič ne
- Page 15: Prostovoljno delo lahko opravlja vs
- Page 19 and 20: Pri mladih narašča zanimanje za d
- Page 21 and 22: drugih organov oblasti, političnih
- Page 23 and 24: 1. Formalno organizirane - organiza
- Page 25 and 26: 1. društva,2. ustanove,3. zasebni
- Page 27 and 28: 2.2 NEFORMALNO UČENJE MLADIH V PRO
- Page 29 and 30: - diskusije - moţnosti za diskusij
- Page 31 and 32: Različne organizacije neformalno u
- Page 33 and 34: 6. Izvajalci neformalnega učenja:
- Page 35 and 36: Neformalno učenje ima zaradi svoje
- Page 37 and 38: Nekateri zagovorniki izven šolskeg
- Page 39 and 40: in/ali kognitivnih postopkov natan
- Page 41 and 42: specifične kompetence štejemo tis
- Page 43 and 44: Učenje učenjaMedosebne indruţben
- Page 45 and 46: 2.2.4.2 Ameriški modelNew York Cit
- Page 47 and 48: Razvijati ustreznepriloţnosti za u
- Page 49 and 50: - sposobnost vzpostavljanja odnosov
- Page 51 and 52: na trgu dela, drugi sklop pa se nan
- Page 53 and 54: Posameznik sam ali v sodelovanju s
- Page 55 and 56: 2.2.7 Orodja beleţenja neformalno
- Page 57 and 58: generacija mladih dobi tovrstne pri
- Page 59 and 60: izobraţevanju. Poglejmo, kako izko
- Page 61 and 62: izobraţevanja in usposabljanja v G
- Page 63 and 64: vseţivljenjsko učenje, saj zajema
- Page 65 and 66: 2.3 PROSTOVOLJNO DELO V MLADINSKIH
- Page 67 and 68:
porodila ideja o ustanovitvi gozdov
- Page 69 and 70:
zdruţujejo v tri regije (ljubljans
- Page 71 and 72:
strokovna sluţba. Vodi jo tajnik s
- Page 73 and 74:
na območju ene ali več občin in
- Page 75 and 76:
Redna usposabljanja voditeljevTabor
- Page 77 and 78:
2.3.4.2 Usposabljanje v ZTSUsposabl
- Page 79 and 80:
sklopi so enaki temeljnemu modulu,
- Page 81 and 82:
Izpopolnjevalni modul se izvaja v t
- Page 83 and 84:
3. SKLEPObdobje mladosti je v ţivl
- Page 85 and 86:
5. Ali obstajajo razlike v ocenah k
- Page 87 and 88:
4.6.1 Osnovni podatki o vzorcu4.6.1
- Page 89 and 90:
medicinska smer 17 7,1biotehniška
- Page 91 and 92:
Tabela 12: Število anketiranih gle
- Page 93 and 94:
2= 488,762 (α = 0,000; g = 4)Vredn
- Page 95 and 96:
voditelji svoje delo opravljati kva
- Page 97 and 98:
funkcije v organizaciji, niso enako
- Page 99 and 100:
motivacija, timsko delo, načrtovan
- Page 101 and 102:
Glede na rezultate lahko rečemo, d
- Page 103 and 104:
Področjedelovanja4.9.8 Povezanost
- Page 105 and 106:
OrganizacijaTabela 24: Stopnja spec
- Page 107 and 108:
uspešnejše delo, niso enako poraz
- Page 109 and 110:
Iz Tabele 25, ki prikazuje podatke
- Page 111 and 112:
5. ZAKLJUČEKV začetnem poglavju d
- Page 113 and 114:
naredimo s sistematičnim beleţenj
- Page 115 and 116:
6. VIRI IN LITERATURA1. A Memornadu
- Page 117 and 118:
17. Evropsko ogrodje kvalifikacij z
- Page 119 and 120:
38. Medveš, Z. (2004). Kompetence
- Page 121 and 122:
56. Oblak, A., Gornik, J. (ur.) (20
- Page 123 and 124:
73. Sagadin, J. (1991). Razprave iz
- Page 125 and 126:
91. Zakon o nacionalnih poklicnih k
- Page 127 and 128:
Priloga 1NEFORMALNO UČENJE SKAVTSK
- Page 129 and 130:
Nadaljevalni modul za vodjeIzpopoln
- Page 131 and 132:
1 2 3 4 5NE ŽELIM dodatno razviti.
- Page 133:
IZJAVA O MENTORSTVUSpodaj podpisana