politiki <strong>in</strong> prek<strong>in</strong>il sodelovanje (Arnuš 2004, str. 17). Tako še danes ZTS ostaja nacionalnaskavtska organizacija za WOSM, ZSKSS pa nacionalna skavtska organizacija za WAGGGS.Medsebojno sodelovanje poteka na krajevni <strong>in</strong> drţavni ravni ter pri mednarodnih dogodkih.2.3.1.2 Temeljna načela skavtstvaSkavtstvo po svetu srečamo v različnih oblikah, vsem pa so skupna temeljna načela, kizdruţujejo na milijone mladih vsega sveta.Namen skavtskega gibanja opredeljen v Svetovni organizaciji skavtskega gibanja (WOSM):»Prispevati k razvoju mladih ljudi pri doseganju njihovih polnih telesnih, <strong>in</strong>telektualnih,socialnih <strong>in</strong> duhovnih potencialov kot posameznikov, kot odgovornih drţavljanov <strong>in</strong> članovkrajevnih, narodnih <strong>in</strong> mednarodnih skupnosti.« Poslanstvo Svetovnega zdruţenja vodnic <strong>in</strong>skavt<strong>in</strong>j pa se glasi: »omogočati dekletom <strong>in</strong> mladim ţenskam, da v vsej polnosti razvijejosvoje zmoţnosti kot odgovorne drţavljanke sveta.Skavtstvo temelji na treh načelih (Cevc <strong>in</strong> Remškar 2001, str. 10):1. dolţnost za duhovni razvoj (preseganje materialnega sveta <strong>in</strong> iskanje duhovnihvrednot ţivljenja),2. dolţnost za druţbeni razvoj (zvestoba domov<strong>in</strong>i <strong>in</strong> aktivna udeleţenost pri razvojudruţbe),3. dolţnost za osebni razvoj (prevzem odgovornosti za lasten razvoj <strong>in</strong> pozitiven odnosdo samega sebe).Osnovni namen obeh gibanj je prizadevanje za celosten razvoj posameznika <strong>in</strong> vzgojo vodgovorne drţavljane. Poglejmo, kako je ta namen vključen v poslanstvu obeh slovenskih<strong>skavtskih</strong> organizacij <strong>in</strong> na kakšen nač<strong>in</strong> ga uresničujeta.2.3.2 Zdruţenje slovenskih katoliških skavt<strong>in</strong>j <strong>in</strong> skavtovZSKSS se ukvarja z <strong>neformalno</strong> obliko vzgoje <strong>in</strong> izobraţevanja mladih s pomočjo skavtskemetode. Na drţavni ravni je organizirano kot društvo, ki se deli na regije <strong>in</strong> krajevne enote povsej Sloveniji. ZSKSS šteje dva<strong>in</strong>sedemdeset lokalnih enot (steg oz. skavtska skup<strong>in</strong>a), ki se68
zdruţujejo v tri regije (ljubljanska, mariborska, primorska). V dvajsetih letih delovanja se ji jepridruţilo več kot 4.400 članov.V Zdruţenju so se odločili, da bodo razvijali katoliško duhovnost, ker je katoliška vera tesnopovezana z zgodov<strong>in</strong>o <strong>in</strong> ţivljenjem slovenskega človeka. Članstvo v ZSKSS ni pogojeno zizpovedovanjem katoliške vere, saj je društvo odprto za vse (ki sprejmejo to izbiro). Pogoj jele za tiste, ki se odločijo postati skavtski voditelji. Natančnejšo opredelitev katoliške izbirepodajata List<strong>in</strong>a katoliškega skavtstva, sprejeta na svetovni ravni obeh katoliških <strong>skavtskih</strong>konferenc (ICCS <strong>in</strong> ICCG 15 ), ter List<strong>in</strong>a slovenskega katoliškega skavtstva, ki jo je sprejelgeneralni svet ZSKSS leta 1993 (Cevc <strong>in</strong> Remškar 2001, str. 16). Beseda »katoliški« v samemnazivu organizacije lahko deluje malce odbijajoče. Odgovor na vprašanje, zakaj se jeorganizacija odločila ţe v samem imenu izpostaviti katolištvo, sem poiskala pri načelnikuZSKSS Sandiju Hribarju, ki pravi: »V zdruţenju so več kot deset let potekala razmišljanja otem, da bi zadevo »katoliški« odstranili iz imena. Razmišljanja so izhajala iz te odbijajočenarave, predvsem pri pridobivanju sredstev. Odločitev članov na Svetu zdruţenja je, da sezavestno temu ne odpovemo, ker je to naš temelj delovanja <strong>in</strong> z odrekanjem temu izgubimosebe <strong>in</strong> vrednote, ki jih ţelimo promovirati <strong>in</strong> ţiveti, čeprav v današnjem času nisi najbolj <strong>in</strong>,če si tak. Dolgoročno pa ta nač<strong>in</strong> posamezniku pr<strong>in</strong>aša osebni uspeh.« 16Poslanstvo ZSKSS se glasi: »S pomočjo skavtske metode prispevati k polnemu telesnemu,spoznavnemu, duhovnemu, čustveno-motivacijskemu, moralnemu <strong>in</strong> druţbenemu razvojumladih ljudi, da bodo lahko postali zrele osebnosti, drţavljani ter dejavni člani krajevnih,narodnih <strong>in</strong> mednarodnih skupnosti« (Statut ZSKSS).Vzgoja v ZSKSS poteka postopoma <strong>in</strong> v skladu z razvojem otroka <strong>in</strong> mladostnika. Dejavnostise izvajajo v treh starostnih skup<strong>in</strong>ah:1. Veja volčičev <strong>in</strong> volkuljic (8–10 let).2. Veja izvidnikov <strong>in</strong> vodnic (11–15 let).3. Veja popotnikov <strong>in</strong> popotnic (16–21 let).Pod četrto vejo bi lahko šteli voditelje <strong>in</strong> voditeljice, ki znotraj posamezne krajevne enotesestavljajo skupnost <strong>voditeljev</strong> (SKVO).15 ICCS/ICCG – International Conference of Catholic Scout<strong>in</strong>/ … Guid<strong>in</strong>g16 Navajam odgovor načelnika ZSKSS, Sandija Hribarja, ki mi je odgovor na zastavljeno vprašanje poslal poelektronski pošti.69
- Page 5 and 6:
KAZALO VSEBINE1. UVOD .............
- Page 7 and 8:
KAZALO TABELTabela 1: Motivi za opr
- Page 9 and 10:
posameznika. Mladim prostovoljno de
- Page 11 and 12:
2. TEORETIČNI DELZnanja, talenti i
- Page 13 and 14:
oblike prostovoljstva prav nič ne
- Page 15 and 16:
Prostovoljno delo lahko opravlja vs
- Page 17 and 18: Gril je naredila analizo motivov gl
- Page 19 and 20: Pri mladih narašča zanimanje za d
- Page 21 and 22: drugih organov oblasti, političnih
- Page 23 and 24: 1. Formalno organizirane - organiza
- Page 25 and 26: 1. društva,2. ustanove,3. zasebni
- Page 27 and 28: 2.2 NEFORMALNO UČENJE MLADIH V PRO
- Page 29 and 30: - diskusije - moţnosti za diskusij
- Page 31 and 32: Različne organizacije neformalno u
- Page 33 and 34: 6. Izvajalci neformalnega učenja:
- Page 35 and 36: Neformalno učenje ima zaradi svoje
- Page 37 and 38: Nekateri zagovorniki izven šolskeg
- Page 39 and 40: in/ali kognitivnih postopkov natan
- Page 41 and 42: specifične kompetence štejemo tis
- Page 43 and 44: Učenje učenjaMedosebne indruţben
- Page 45 and 46: 2.2.4.2 Ameriški modelNew York Cit
- Page 47 and 48: Razvijati ustreznepriloţnosti za u
- Page 49 and 50: - sposobnost vzpostavljanja odnosov
- Page 51 and 52: na trgu dela, drugi sklop pa se nan
- Page 53 and 54: Posameznik sam ali v sodelovanju s
- Page 55 and 56: 2.2.7 Orodja beleţenja neformalno
- Page 57 and 58: generacija mladih dobi tovrstne pri
- Page 59 and 60: izobraţevanju. Poglejmo, kako izko
- Page 61 and 62: izobraţevanja in usposabljanja v G
- Page 63 and 64: vseţivljenjsko učenje, saj zajema
- Page 65 and 66: 2.3 PROSTOVOLJNO DELO V MLADINSKIH
- Page 67: porodila ideja o ustanovitvi gozdov
- Page 71 and 72: strokovna sluţba. Vodi jo tajnik s
- Page 73 and 74: na območju ene ali več občin in
- Page 75 and 76: Redna usposabljanja voditeljevTabor
- Page 77 and 78: 2.3.4.2 Usposabljanje v ZTSUsposabl
- Page 79 and 80: sklopi so enaki temeljnemu modulu,
- Page 81 and 82: Izpopolnjevalni modul se izvaja v t
- Page 83 and 84: 3. SKLEPObdobje mladosti je v ţivl
- Page 85 and 86: 5. Ali obstajajo razlike v ocenah k
- Page 87 and 88: 4.6.1 Osnovni podatki o vzorcu4.6.1
- Page 89 and 90: medicinska smer 17 7,1biotehniška
- Page 91 and 92: Tabela 12: Število anketiranih gle
- Page 93 and 94: 2= 488,762 (α = 0,000; g = 4)Vredn
- Page 95 and 96: voditelji svoje delo opravljati kva
- Page 97 and 98: funkcije v organizaciji, niso enako
- Page 99 and 100: motivacija, timsko delo, načrtovan
- Page 101 and 102: Glede na rezultate lahko rečemo, d
- Page 103 and 104: Področjedelovanja4.9.8 Povezanost
- Page 105 and 106: OrganizacijaTabela 24: Stopnja spec
- Page 107 and 108: uspešnejše delo, niso enako poraz
- Page 109 and 110: Iz Tabele 25, ki prikazuje podatke
- Page 111 and 112: 5. ZAKLJUČEKV začetnem poglavju d
- Page 113 and 114: naredimo s sistematičnim beleţenj
- Page 115 and 116: 6. VIRI IN LITERATURA1. A Memornadu
- Page 117 and 118: 17. Evropsko ogrodje kvalifikacij z
- Page 119 and 120:
38. Medveš, Z. (2004). Kompetence
- Page 121 and 122:
56. Oblak, A., Gornik, J. (ur.) (20
- Page 123 and 124:
73. Sagadin, J. (1991). Razprave iz
- Page 125 and 126:
91. Zakon o nacionalnih poklicnih k
- Page 127 and 128:
Priloga 1NEFORMALNO UČENJE SKAVTSK
- Page 129 and 130:
Nadaljevalni modul za vodjeIzpopoln
- Page 131 and 132:
1 2 3 4 5NE ŽELIM dodatno razviti.
- Page 133:
IZJAVA O MENTORSTVUSpodaj podpisana