- razvoj lokalne skupnosti (stanovanjsko področje, turistični razvoj, zaposlovanje <strong>in</strong>usposabljanje),- pravno svetovanje <strong>in</strong> zagovorništvo,- mednarodno sodelovanje <strong>in</strong> povezovanje,- poslovno, poklicno <strong>in</strong> stanovsko zdruţenje,- <strong>in</strong>teresno zdruţevanje druţbenih skup<strong>in</strong>,- poţarno varstvo <strong>in</strong> zaščita pred naravnimi nesrečami,- drugo.Organizaciji skavtov <strong>in</strong> tabornikov so v dokumentu Celovita analiza pravnega okvira zadelovanje nevladnih organizacij umestili v področje športa <strong>in</strong> rekreacije (Divjak <strong>in</strong> Šporar2006, str. 80).26
2.2 NEFORMALNO UČENJE MLADIH V PROSTOVOLJNIHORGANIZACIJAHČe smo si v <strong>in</strong>dustrijski civilizaciji prizadevali za čim bolj enotno izobraţevanje, danes»civilizacija <strong>in</strong>formatike <strong>in</strong> elektronike zahtevata ustvarjalnega <strong>in</strong> ›unikatnega človeka‹, kiima razvito zlasti svojo osebnost« meni McLuhnen (1964 v: Krajnc, 1996, str. 5). Šola je bilanekoč ed<strong>in</strong>i vir <strong>in</strong>formacij, danes pa neformalne oblike dopolnjujejo šolanje. Vseţivljenjskoučenje je postala nuja v ţivljenju posameznika, <strong>in</strong> kot zapiše Krajnc, se permanentnoizobraţevanje uresničuje zlasti po neformalni poti (Krajnc 1996, str. 9).Danes so mladi sami odgovorni, da si pridobijo potrebna znanja <strong>in</strong> spretnosti za uspešno <strong>in</strong>kakovostno opravljanje dela na posameznem delovnem mestu ter tako zadovoljijo potrebedelodajalcev. O prenašanju odgovornosti za ustrezno usposobljenost na mlade sta govorilaJohnson <strong>in</strong> Burden (v Kozoderc 2006, str. 55), za slovenske razmere so to ugotovili avtorjiPolitike zaposlovanja (Svetlik idr. 2002, str. 247 v: Kozoderc 2006, str. 55). Osrednja<strong>in</strong>stitucija za pridobivanje znanja je formalni šolski sistem, o katerem je mogoče zaslediti vseveč kritik. Formalni sistem naj bi bil neţivljenjski <strong>in</strong> nerazumevajoč za potrebe vseh učencev.Pomanjkljivost učenja v formalnih okoljih je ta, da omogoča le nekatere vrste učenja <strong>in</strong> le zanekatere ljudi, ne omogoča pa celostnega učenja. Medtem ko se je prej opredeljevalo učenjekot »proces pridobivanja znanja, spretnosti <strong>in</strong> navad«, ga danes označujemo kot »procesprogresivnega, trajnega sprem<strong>in</strong>janja posameznika na osnovi izkušenj« (Marentič Poţarnik v:Jelenc 1992, str. 22). Formalno izobraţevanje mladim ponuja ozko usmerjena strokovnaznanja, bistveno manj pa je poudarjeno znanje, ki je osnova za obvladovanje ključnih <strong>in</strong>zaposlitvenih spretnosti. Delodajalci od svojih zaposlenih pričakujejo, da obvladajo spretnostidela <strong>in</strong> učenja v skup<strong>in</strong>i, si prizadevajo za nenehen osebni razvoj, se prilagajajo novimrazmeram, probleme rešujejo na ustvarjalen nač<strong>in</strong>, so komunikativni, samo<strong>in</strong>iciativni <strong>in</strong> sezavedajo svojega ţivljenjskega okolja. Sahlberg meni, da te zahteve presegajo namenetradicionalnega šolstva (Sahlberg 1999, str. 6). Z devetletko <strong>in</strong> njeno uvedbo izbirnihpredmetov ter s preoblikovanjem visokošolskih programov po bolonjskem sistemu se stanjenekoliko izboljšuje. Predvsem bolonjski sistem mladim ponuja moţnost, da si pridobijoizobrazbo, ki bo bolj unikatna <strong>in</strong> konkurenčna na trgu delovne sile, je prepričana Petković(2006, str. 56).27
- Page 5 and 6: KAZALO VSEBINE1. UVOD .............
- Page 7 and 8: KAZALO TABELTabela 1: Motivi za opr
- Page 9 and 10: posameznika. Mladim prostovoljno de
- Page 11 and 12: 2. TEORETIČNI DELZnanja, talenti i
- Page 13 and 14: oblike prostovoljstva prav nič ne
- Page 15 and 16: Prostovoljno delo lahko opravlja vs
- Page 17 and 18: Gril je naredila analizo motivov gl
- Page 19 and 20: Pri mladih narašča zanimanje za d
- Page 21 and 22: drugih organov oblasti, političnih
- Page 23 and 24: 1. Formalno organizirane - organiza
- Page 25: 1. društva,2. ustanove,3. zasebni
- Page 29 and 30: - diskusije - moţnosti za diskusij
- Page 31 and 32: Različne organizacije neformalno u
- Page 33 and 34: 6. Izvajalci neformalnega učenja:
- Page 35 and 36: Neformalno učenje ima zaradi svoje
- Page 37 and 38: Nekateri zagovorniki izven šolskeg
- Page 39 and 40: in/ali kognitivnih postopkov natan
- Page 41 and 42: specifične kompetence štejemo tis
- Page 43 and 44: Učenje učenjaMedosebne indruţben
- Page 45 and 46: 2.2.4.2 Ameriški modelNew York Cit
- Page 47 and 48: Razvijati ustreznepriloţnosti za u
- Page 49 and 50: - sposobnost vzpostavljanja odnosov
- Page 51 and 52: na trgu dela, drugi sklop pa se nan
- Page 53 and 54: Posameznik sam ali v sodelovanju s
- Page 55 and 56: 2.2.7 Orodja beleţenja neformalno
- Page 57 and 58: generacija mladih dobi tovrstne pri
- Page 59 and 60: izobraţevanju. Poglejmo, kako izko
- Page 61 and 62: izobraţevanja in usposabljanja v G
- Page 63 and 64: vseţivljenjsko učenje, saj zajema
- Page 65 and 66: 2.3 PROSTOVOLJNO DELO V MLADINSKIH
- Page 67 and 68: porodila ideja o ustanovitvi gozdov
- Page 69 and 70: zdruţujejo v tri regije (ljubljans
- Page 71 and 72: strokovna sluţba. Vodi jo tajnik s
- Page 73 and 74: na območju ene ali več občin in
- Page 75 and 76: Redna usposabljanja voditeljevTabor
- Page 77 and 78:
2.3.4.2 Usposabljanje v ZTSUsposabl
- Page 79 and 80:
sklopi so enaki temeljnemu modulu,
- Page 81 and 82:
Izpopolnjevalni modul se izvaja v t
- Page 83 and 84:
3. SKLEPObdobje mladosti je v ţivl
- Page 85 and 86:
5. Ali obstajajo razlike v ocenah k
- Page 87 and 88:
4.6.1 Osnovni podatki o vzorcu4.6.1
- Page 89 and 90:
medicinska smer 17 7,1biotehniška
- Page 91 and 92:
Tabela 12: Število anketiranih gle
- Page 93 and 94:
2= 488,762 (α = 0,000; g = 4)Vredn
- Page 95 and 96:
voditelji svoje delo opravljati kva
- Page 97 and 98:
funkcije v organizaciji, niso enako
- Page 99 and 100:
motivacija, timsko delo, načrtovan
- Page 101 and 102:
Glede na rezultate lahko rečemo, d
- Page 103 and 104:
Področjedelovanja4.9.8 Povezanost
- Page 105 and 106:
OrganizacijaTabela 24: Stopnja spec
- Page 107 and 108:
uspešnejše delo, niso enako poraz
- Page 109 and 110:
Iz Tabele 25, ki prikazuje podatke
- Page 111 and 112:
5. ZAKLJUČEKV začetnem poglavju d
- Page 113 and 114:
naredimo s sistematičnim beleţenj
- Page 115 and 116:
6. VIRI IN LITERATURA1. A Memornadu
- Page 117 and 118:
17. Evropsko ogrodje kvalifikacij z
- Page 119 and 120:
38. Medveš, Z. (2004). Kompetence
- Page 121 and 122:
56. Oblak, A., Gornik, J. (ur.) (20
- Page 123 and 124:
73. Sagadin, J. (1991). Razprave iz
- Page 125 and 126:
91. Zakon o nacionalnih poklicnih k
- Page 127 and 128:
Priloga 1NEFORMALNO UČENJE SKAVTSK
- Page 129 and 130:
Nadaljevalni modul za vodjeIzpopoln
- Page 131 and 132:
1 2 3 4 5NE ŽELIM dodatno razviti.
- Page 133:
IZJAVA O MENTORSTVUSpodaj podpisana