- večja fleksibilnost mišljenja (povečana sposobnost upoštevanja različnih vidikov pridoločenem problemu, videnja večjih moţnih alternativ),- boljše sprejemanje samega sebe,- spremembe v vedenju (samostojnost, ekspanzivnost <strong>in</strong> strpnost),- povečana motiviranost za delo z mladimi, za delo z osebami, ki imajo kakršnekoliteţave <strong>in</strong> za skupnostno delo nasploh,- terapevtski uč<strong>in</strong>ki v smislu zmanjšanja kaznivih dejanj pri delikventnih mladostnikih,- pozitivne spremembe glede učnega uspeha, odnosa do šole, odnosa do prihodnosti,- stališča do izobrazbe, stališč do samega sebe <strong>in</strong> do drugih.b) Področje strokovnega razvoja- povečanje strokovnega znanja s področja, na katerem je deloval prostovoljni delavec,- povečan posluh za socialna dogajanja,- spremembe v smeri realnejšega odnosa do posameznikov, ki imajo teţave,- pre<strong>vrednotenje</strong> vsakdanje <strong>in</strong>terakcije s tistim, ki pomoč prejema, <strong>in</strong> uvid v d<strong>in</strong>amikomedosebnih odnosov ter spoznanje nujnosti obojestranskega sodelovanja za uspešnodelo,- vplivanje na odnos do stroke, v kateri prostovoljni delavec dela oziroma bo delal, <strong>in</strong>osveščanje nujnosti <strong>in</strong>terdiscipl<strong>in</strong>arnih pristopov.c) Spoznavanje delovanja ustanove <strong>in</strong> strokovnjaka v njej- soočanje z lastnimi mejami, z mejami sodelavcev <strong>in</strong> z mejami, ki jih vzpostavljajoustanove ter posebej še z vprašanjem usklajevanja <strong>in</strong>teresov,- pridobivanje pomembnih spoznanj v zvezi z delovanjem ustanov <strong>in</strong> sprem<strong>in</strong>janjeodnosa do njih (Ţorga 1992, str. 88–89).Na podlagi raziskave uč<strong>in</strong>kov prostovoljnega dela mladih v ZDA Mikuš Kos navaja rezultate,ki so pokazali uč<strong>in</strong>ke tudi na področju <strong>in</strong>telektualnega <strong>in</strong> socialnega razvoja:1. Intelektualni razvoj <strong>in</strong> šolski uspehMladi znajo znanje <strong>in</strong> vešč<strong>in</strong>e, ki so jih prejeli v šoli, uporabiti v ţivljenjskihsituacijah. Poleg tega postanejo bolj motivirani za učenje tistih snovi, ki jihpotrebujejo pri delovanju v programu prostovoljnega dela.2. Socialna rast <strong>in</strong> razvoj18
Pri mladih narašča zanimanje za druge, njihova socialna odgovornost. Bolj spoštujejoljudi iz različnih socialnih <strong>in</strong> kulturnih okolji. Mladi dobijo vpogled v različnepoklicne situacije <strong>in</strong> se kasneje laţje odločijo za poklic (Mikuš-Kos 1999, 15-16).Mesec dodaja, da je prostovoljno delo najboljša vzgoja za drţavljansko vlogo, v kateridrţavljanom ne bo vseeno, kaj se okrog njih dogaja (Mesec 2003, str. 36). Mikuš-Kos meni,da je prostovoljno delo mladih še posebej pomembno za razvijanje solidarnosti <strong>in</strong>demokracije. Mladi razvijajo drţavljansko odgovornost <strong>in</strong> se učijo praktičnih vešč<strong>in</strong> delovanjaza dobrobit prikrajšanih posameznikov <strong>in</strong> skup<strong>in</strong> ter za dobrobit širše skupnosti (Mikuš Kos2001, str. 36).2.1.5 Prostovoljno delo v nevladnih organizacijahNa kratko bi izraz nevladne organizacije opisali kot organizacije, ki so upraviteljskoneodvisne od drţave, njihovo delovanje ni usmerjeno v ustvarjanje dobička, njihov glavn<strong>in</strong>amen pa je širše druţbeno koristen (Kolarič idr. 2002, str. 25-29). Oznaka nevladne senanaša zlasti na neodvisnost teh organizacij od drţave v vseh pogledih njihovega obstoja. Priustanovitvi so organizacije odvisne od drţave le glede zakonsko določenih pogojev zaregistracijo. Pri delovanju organizacije same določajo svoje dejavnosti, cilje <strong>in</strong> nač<strong>in</strong>e, pričemer drţava nima neposrednega vpliva na njihovo notranje upravljanje. Tudi pri prenehanjuorganizacije drţava nima vpliva, premoţenje organizacije se ne prenese na drţavo, temveč naorganizacije s podobno dejavnostjo (Divjak <strong>in</strong> Šporar 2006, str. 15). Neprofitne organizacijezajemajo vso javno upravo, šolstvo <strong>in</strong> zdravstvo, socialo <strong>in</strong> kulturo, politiko <strong>in</strong> društva, šport<strong>in</strong> dobrodelnost.V Sloveniji organizacije delimo:1. glede na temeljni smisel obstoja organizacije, kjer organizacije delimo na profitne(tiste, ki ustvarjajo dobiček) <strong>in</strong> neprofitne (tiste, kjer ustvarjanje dobička ni prvotn<strong>in</strong>amen),2. glede na ustanovitelja, kjer govorimo o javnih (ustanovitelj je drţava) <strong>in</strong> zasebnih(ustanovitelji so zasebne fizične ali pravne osebe),3. glede na pravni status, kamor spadajo formalne organizacije, katerim pravni redpriznava formalno-pravi status delovanja v javnem <strong>in</strong>teresu <strong>in</strong> neformalneorganizacije, katere delujejo v skupnem <strong>in</strong>teresu svoji članov,19
- Page 5 and 6: KAZALO VSEBINE1. UVOD .............
- Page 7 and 8: KAZALO TABELTabela 1: Motivi za opr
- Page 9 and 10: posameznika. Mladim prostovoljno de
- Page 11 and 12: 2. TEORETIČNI DELZnanja, talenti i
- Page 13 and 14: oblike prostovoljstva prav nič ne
- Page 15 and 16: Prostovoljno delo lahko opravlja vs
- Page 17: Gril je naredila analizo motivov gl
- Page 21 and 22: drugih organov oblasti, političnih
- Page 23 and 24: 1. Formalno organizirane - organiza
- Page 25 and 26: 1. društva,2. ustanove,3. zasebni
- Page 27 and 28: 2.2 NEFORMALNO UČENJE MLADIH V PRO
- Page 29 and 30: - diskusije - moţnosti za diskusij
- Page 31 and 32: Različne organizacije neformalno u
- Page 33 and 34: 6. Izvajalci neformalnega učenja:
- Page 35 and 36: Neformalno učenje ima zaradi svoje
- Page 37 and 38: Nekateri zagovorniki izven šolskeg
- Page 39 and 40: in/ali kognitivnih postopkov natan
- Page 41 and 42: specifične kompetence štejemo tis
- Page 43 and 44: Učenje učenjaMedosebne indruţben
- Page 45 and 46: 2.2.4.2 Ameriški modelNew York Cit
- Page 47 and 48: Razvijati ustreznepriloţnosti za u
- Page 49 and 50: - sposobnost vzpostavljanja odnosov
- Page 51 and 52: na trgu dela, drugi sklop pa se nan
- Page 53 and 54: Posameznik sam ali v sodelovanju s
- Page 55 and 56: 2.2.7 Orodja beleţenja neformalno
- Page 57 and 58: generacija mladih dobi tovrstne pri
- Page 59 and 60: izobraţevanju. Poglejmo, kako izko
- Page 61 and 62: izobraţevanja in usposabljanja v G
- Page 63 and 64: vseţivljenjsko učenje, saj zajema
- Page 65 and 66: 2.3 PROSTOVOLJNO DELO V MLADINSKIH
- Page 67 and 68: porodila ideja o ustanovitvi gozdov
- Page 69 and 70:
zdruţujejo v tri regije (ljubljans
- Page 71 and 72:
strokovna sluţba. Vodi jo tajnik s
- Page 73 and 74:
na območju ene ali več občin in
- Page 75 and 76:
Redna usposabljanja voditeljevTabor
- Page 77 and 78:
2.3.4.2 Usposabljanje v ZTSUsposabl
- Page 79 and 80:
sklopi so enaki temeljnemu modulu,
- Page 81 and 82:
Izpopolnjevalni modul se izvaja v t
- Page 83 and 84:
3. SKLEPObdobje mladosti je v ţivl
- Page 85 and 86:
5. Ali obstajajo razlike v ocenah k
- Page 87 and 88:
4.6.1 Osnovni podatki o vzorcu4.6.1
- Page 89 and 90:
medicinska smer 17 7,1biotehniška
- Page 91 and 92:
Tabela 12: Število anketiranih gle
- Page 93 and 94:
2= 488,762 (α = 0,000; g = 4)Vredn
- Page 95 and 96:
voditelji svoje delo opravljati kva
- Page 97 and 98:
funkcije v organizaciji, niso enako
- Page 99 and 100:
motivacija, timsko delo, načrtovan
- Page 101 and 102:
Glede na rezultate lahko rečemo, d
- Page 103 and 104:
Področjedelovanja4.9.8 Povezanost
- Page 105 and 106:
OrganizacijaTabela 24: Stopnja spec
- Page 107 and 108:
uspešnejše delo, niso enako poraz
- Page 109 and 110:
Iz Tabele 25, ki prikazuje podatke
- Page 111 and 112:
5. ZAKLJUČEKV začetnem poglavju d
- Page 113 and 114:
naredimo s sistematičnim beleţenj
- Page 115 and 116:
6. VIRI IN LITERATURA1. A Memornadu
- Page 117 and 118:
17. Evropsko ogrodje kvalifikacij z
- Page 119 and 120:
38. Medveš, Z. (2004). Kompetence
- Page 121 and 122:
56. Oblak, A., Gornik, J. (ur.) (20
- Page 123 and 124:
73. Sagadin, J. (1991). Razprave iz
- Page 125 and 126:
91. Zakon o nacionalnih poklicnih k
- Page 127 and 128:
Priloga 1NEFORMALNO UČENJE SKAVTSK
- Page 129 and 130:
Nadaljevalni modul za vodjeIzpopoln
- Page 131 and 132:
1 2 3 4 5NE ŽELIM dodatno razviti.
- Page 133:
IZJAVA O MENTORSTVUSpodaj podpisana