IV. Fajdigovi dnevi KRONIýNA BOLEýINA, SLADKORNA BOLEZEN ...

Grm M. Preventivni program odraslih
Financiranje splošnih ambulant
Samo preventivno delo ni dodatno pla�ano, stimulacija je negativna. Ob neizpolnitvi dolo�enega obsega
pregledov se izpla�ana sredstva za delo v družinski medicini zmanjšajo za 2-4%. Na podro�ju zdravstvene
vzgoje je zaenkrat znano, da je odobrena kar precejšnja vsota denarja. Ta vsota je primerljiva, vendar manjša, z
vsoto namenjeno za izvajanje NMP. Ob prera�unu sredstev glede na število predvidenih delavnic pa so urne
postavke za posamezne izvajalce zelo skromne in ne upoštevajo priprave na delo (ura zdravnika znaša približno
2400 SIT, ura VMS ali fizioterapevta pa 1200 SIT).
Sklep
Bolezni srca in ožilja so še vedno veliko individualno in družbeno breme v razvitem svetu in v Sloveniji. Po
podatkih iz študij lahko sklepamo, da lahko vplivamo na dejavnike tveganja pri tistih, ki so bolezen že preboleli,
pa tudi pri še zdravih posameznikih. Oboji imajo od tega veliko zdravstveno korist. Z ozaveš�anjem o
zdravstvenem stanju in z motiviranjem za spremembo življenjskega sloga ali tudi z zdravljenjem lahko bolniki in
še zdravi posamezniki živijo bolje in dlje in s �im manj škode za zdravje. Kljub temu, da je naš cilj izboljšanje
zdravstvenega stanja celotne populacije Slovencev, naj bo obravnava posameznika individualna. Spremembe
bomo vpeljali s presejalnimi pregledi starostno definirane populacije, ki nam je zaupana. S pregledi smo že
pri�eli in potekajo po predvidenem na�rtu. Pri�eli pa smo tudi že z zdravstveno-vzgojnimi delavnicami. Pri
posameznikih smo že dosegli zmanjšanja tveganja za razvoj bolezni srca in ožilja, številne pa moramo še
pridobiti, nekaj z ukrepi, ki bodo namenjeni izklju�no posamezniku, nekaj pa s splošnimi akcijami, ki bodo
ponovno uvrstile zdravje na pomembno mesto pred bolezen.
LITERATURA
1. Nacionalni program Prepre�evanje sr�no-žilnih bolezni v osnovni zdravstveni dejavnosti. 2001; 2-35.
2. Mau�ec Zakotnik J. Ogroženost Slovencev z dejavniki tveganja za kardiovaskularne in druge kroni�ne
bolezni. ISIS 2000;9 (12): 56-9.
3. Accetto R, Dobovišek J. Slovenske smernice za obravnavanje bolnikov z arterijsko hipertenzijo. Ljubljana:
Sekcija za arterijsko hipertenzijo SZD.
4. Moravec Berger D. Epidemiologija koronarne bolezni v Sloveniji. 6. Krkini rehabilitacijski dnevi. Novo
mesto. Krka Zdraviliš�a, 2000: 7-21.
5. Anon. Prevetion of coronary heart disease. Report of a WHO Expert Committee. WHO Technical Report
Series 678. Geneva: World Health Organisation, 1982.
6. Gordon T, Kannel WB. Premature mortality from coronary heart disease: The Framingham Study. JAMA
1071; 215: 1617-25.
7. Wood D, et al. Preventiva koronarne bolezni v klini�ni praksi. Povzetek priporo�il Druge delovne skupine
evropskih in drugih združenj za koronarno preventivo. Ljubljana: Združenje kardiologov Slovenije. 1998;1-
12.
8. Zaklju�ni povzetek tretjega poro�ila Strokovnega sveta za odkrivanje, opredelitev in zdravljenje visoke ravni
holeterola pri odraslih v sklopu Državnega programa izobraževanja o holesterolu (Smernice za zdravljenje
odraslih III). JAMA – SI, oktober 2001, letnik 9, št.5; 285-298, 311-312.
9. Yusuf HR, Giles WH, Croft JB, Anda RF, Casper MI. Impact of multiple risk factor profiles on determining
cardiovascular disease risk. Prev Med 1998: 27:1-9.
4. Fajdigovi dnevi, Kranjska Gora, 11. – 12. 10. 2002 100