IV. Fajdigovi dnevi KRONIýNA BOLEýINA, SLADKORNA BOLEZEN ...

Meh D. Zdravljenje bolnikov z diabeti�no nevropatijo s fizikalnimi sredstvi
Zaznavanje
Zaznavanje je aktivni proces, med katerim organizem zazna zna�ilnosti dražljaja in lahko natan�no zavestno
opredeli ob�utek. �e je proces moten, lahko impulzi izzovejo povsem druga�en ob�utek. Spremenjena je lahko
katera koli zna�ilnost zaznave. Razlikujejo se po kakovosti dražljaja (modalnosti) (21).
Spremembe zaznavanja, ki jih opredelimo kot spremembe ob�utljivosti, so razli�ne (26). Bolezenski proces
lahko spremeni katero koli zna�ilnost dražljaja. Spremembe so nespecifi�ne, spremenjene pa so lahko kakovost
(kvaliteta), koli�ina (kvantiteta), trajanje ali lokalizacija ob�utka.
Koli�ina (kvantiteta)
Koli�inske spremembe ob�utljivosti bolniki pogosto laže opišejo kot kakovostne. Povedo, da nek znan in
natan�no opredeljiv dražljaj �utijo bolj, manj ali pa ga sploh ne. Fiziološka osnova vseh teh okvar je
spremenjen zaznavni prag. Pri hipoesteziji in anesteziji je zvišan, pri hiperesteziji pa znižan. Izrazi, s katerimi
opišemo spremembe, so:
� hipoestezija - zmanjšana ob�utljivost,
� anestezija - popolna neob�utljivost in
� hiperestezija - pove�ana ob�utljivost.
Vedno moramo ozna�iti tudi ob�utek, za katerega je ob�utljivost spremenjena, saj nam le natan�en opis okvare
pove, kakšna je, pogosto pa nam pomaga tudi pri anatomski diagnozi. Za nekatere ob�utke imamo celo
posebna imena. Kadar na primer govorimo o bole�ini, uporabljamo izraze:
� hipoalgezija - zmanjšana ob�utljivost za bole�ino,
� analgezija - neob�utljivost za bole�ino in
� hiperalgezija - preob�utljivost za bole�ino
Kakovost (kvaliteta)
Ob�utljivost je lahko okvarjena tudi druga�e. Spremenjena je kakovost ob�utka. "Druga�en" ob�utek bolniki
pogosto težko opišejo, saj pogosto ni podoben nobeni znani zaznavi, lahko je celo prav bizaren. Pojavljanje
"mravelj, prelivanje teko�ine" pod kožo so znane spremembe, nekateri opisi so prav izvirni in nenavadni, npr.
"kot hoja po požetem žitnem polju". Nepotrpežljiv in nasi�en zdravnik bolnika zato v�asih težko razume ali pa
mu celo ne verjame, kar bolnika, zmedenega, negotovega in prestrašenega zaradi nenavadnega dogajanja v
njegovem telesu še dodatno potre in potisne v psihi�no prav nezavidljiv položaj.
Kvalitativne spremembe ob�utljivosti so spontane ali izzvane:
� parestezija - spremenjen ob�utek (spontan ali izvabljen);
� dizestezija - neprijeten spremenjen ob�utek (spontan ali izvabljen);
� alodinija - bole�ina, ki jo izzove obi�ajno nebole� dražljaj;
� hiperpatija - nenavadno huda bole�ina, izzvana z bole�im dražljem;
� anesthesia dolorosa - bole�ina na podro�ju, ki je anesteti�no in
� kavzalgija - peko�a bole�ina, alodinija in hiperpatija po poškodbi živca.
Kakovostne spremembe ob�utljivosti spremljajo pogosto vazo- in sudomotorne, pozneje pa tudi trofi�ne
spremembe.
Trajanje
Zaznavanje je spremenjeno tudi, �e trajanji dražljaja in ob�utka nista enaki:
� zapoznel ob�utek (after-sensation) - bolnik za�uti dražljaj dolgo po dejanskem draženju,
� podaljšan ob�utek - bolnikovo "zaznavanje" traja še dolo�en �as po prenehanju draženja.
Lokalizacija
Ob�utek lahko bolnik zazna drugje, kot je deloval dražljaj. Zna�ilna primera sta:
� sevanje ob�utka - zaznava na mestu, oddaljenem od mesta draženja;
� prenesen ob�utek - bolnik zazna ob�utek na drugem mestu (npr. prenesena bole�ina pri angini pectoris).
Dogajanja v senzornih sistemih lahko vsaj orientacijsko ugotovimo z natan�nima anamnezo in preiskavo,
delno pa spremljamo z nevrofiziološkimi metodami (27, 28). Opazovanje dogajanj v senzornem živ�evju, ki so
4. Fajdigovi dnevi, Kranjska Gora, 11. – 12. 10. 2002 43