IV. Fajdigovi dnevi KRONIýNA BOLEýINA, SLADKORNA BOLEZEN ...

Bojana Beovi� 1
Beovi� B. Zdravljenje okužb pri sladkornih bolnikih
ZDRAVLJENJE OKUŽB PRI SLADKORNIH BOLNIKIH
Izvle�ek. Sladkorna bolezen pove�uje tveganje za razvoj nekaterih okužb. Pogostejše in nevarnejše so okužbe
se�il, mehkih tkiv in nekatere okužbe dihal. Posebej nevarne bolezni, ki jih najdemo zlasti pri sladkornih
bolnikih, so nekrotizirajo�i fasciitis, rinocerebralna mukormikoza in maligno vnetje zunanjega sluhovoda. Med
povzro�itelji okužb pri sladkornih bolnikih pogosteje najdemo Staphylococcus aureus, streptokoke skupine B,
klebsielo, salmonelo in glive. Obravnava sladkornega bolnika z okužbo ni vedno druga�na, kot obravnava
zdravega, potreba pa je ve�ja pozornost.
Abstract. Diabetes mellitus is found to be a risk factor for several infections. Urinary tract infections, soft tissue
infections and some respiratory diseases are more common and sometimes more severe in diabetic patients. The
most serious infections, found especially in diabetic patients are necrotizing fasciitis, rhinocerebral
mucormycosis and otitis externa maligna. Staphylococcus aureus, group B streptococci, Klebsiella spp.,
Salmonella eneteritidis, and fungi are micro-organisms found more frequently in diabetic patients. Management
of an infection in a diabetic patient may not differ from the management of other patients, although caution is
recommended.
Uvod
Sladkorna bolezen po splošnem prepri�anju pove�uje ob�utljivost bolnikov za okužbe. Dokazi za ve�jo
pogostnost ali ve�jo nevarnost okužb na splošno pri sladkornih bolnikih so skopi, dokazano pa je, da se nekatere
okužbe pojavljajo pri sladkornih bolnikih pogosteje, potekajo huje ali so celo izklju�no povezane s sladkorno
boleznijo (1).
Sladkorna bolezen zmanjšuje bolnikove sposobnosti za obrambo pred okužbo na ve� na�inov. Slabo prekrvljeno
in oživ�eno tkivo pri bolnikih z angiopatijo in nevropatijo predstavlja vstopno mesto za mikrorganizme.
Manjvredno tkivo se težko brani pred okužbo, pa tudi prehajanje antibiotikov je upo�asnjeno. Kislo okolje z
zvišano koncentracijo glukoze slabo vpliva na delovanje fagocitov. Prizadeti so kemotaksa, adherenca in
fagocitoza. Njihovo delovanje je oslabelo tudi zaradi znotrajceli�nih sprememb. Moteno je delovanje
komplementa, predvsem komponente c3. Slabša je antioksidativna sposobnost. Zavrto je delovanje T-celic.
Vpliv sladkorne bolezni na humoralni odgovor ni dobro raziskan, odgovor na cepiva izgleda normalen (1, 3).
Raziskave in vitro in nekatere klini�ne študije kažejo na velik pomen urejenosti sladkorne bolezni za obrambo
pred okužbami (1, 2).
Nekatere najpogostejše okužbe pri sladkornih bolnikih
Sladkorna bolezen predstavlja dejavnik tveganja za okužbo se�il pri ženskah. Najpogostejši povzro�itelj je, tako
kot pri zdravih, Escherichia coli. Pri bolnicah, ki se pogosto zdravijo v bolnišnici, lahko pri�akujemo tudi druge
enterobakterije, enterokoke in Pseudomonas aeruginosa. Hematogeno ogroža ledvice sladkornih bolnikov tudi S.
aureus. Pogost povzro�itelj okužb se�il pri sladkornih bolnikih so kvasovke rodu Candida (1, 4). Diferencialna
diagnoza med okužbo spodnjih in zgornjih se�il je pri sladkornih bolnicah še posebej težavna, okužbe so lahko
asimptomati�ne (4). Nekateri zaradi možnosti so�asnega vnetja zgornjih se�il pri sladkornih bolnikih z vnetjem
se�nega mehurja priporo�ajo antibiotike za 7 do 14 dni. Drugi menijo, da je opredelitev vseh okužb se�il pri
sladkornih bolnikih za zapletene nepotrebna. Ob pomanjkanju dokazov za potrebnost podaljšanega zdravljenja,
tako kot pri zdravih z vnetjem se�nega mehurja, svetujejo le tridnevno zdravljenje. Tudi mnenja o potrebnosti
zdravljenja asimptomati�ne bakteriurije so deljena (4, 5, 6). Zaradi pogostih vnetij zgornjih se�il in ponovitev pri
sladkornih bolnicah, za razliko od zdravih, pri vsaki okužbi se�il priporo�ajo osamitev povzro�itelja iz se�a pred
za�etkom zdravljenja in ponovitev kulture se�a po kon�anem zdravljenju. Poleg vnetja se�nega mehurja in
ledvi�nih �ašic pri sladkornih bolnikih pogosteje sre�ujemo hude zapletene oblike okužb se�il, kot so abscesi v
ledvi�ni skorji ali sredici, emfizemati�no vnetje se�nega mehurja ali ledvi�nih �ašic in perinefri�ne abscese.
1 Doc. dr. Bojana Beovi�, dr. med., Infekcijska klinika, KC Ljubljana, Japljeva 7, 1000 Ljubljana.
4. Fajdigovi dnevi, Kranjska Gora, 11. – 12. 10. 2002 60