IV. Fajdigovi dnevi KRONIýNA BOLEýINA, SLADKORNA BOLEZEN ...

Meh D. Psihofizikalne preiskave
Psihofizikalne preiskave so nujen sestavni del sodobnih nevrofizioloških oddelkov. Naša raziskovalna skupina
se z dvema metodama, s termotestom in z vibrametrijo, raziskovalno ukvarja od za�etka devetdesetih let,
vedno pomembnejši pa postajata tudi pri diagnosti�nih postopkih. Pri raziskovalnem in klini�nem delu bomo
za�eli dolo�ati tudi pragove zaznave rahlega dotika ter grobega pritiska.
Termotest
Termotest je psihofizikalna metoda, s katero dolo�amo ob�utljivost za hlad, toploto, bole�ino zaradi mraza in
bole�ino zaradi vro�ine (slika). Uporabljamo Marstock metodo (9), ki so jo razvili švedski in nemški
raziskovalci, in se po mestih (Marburgu in Stockholmu), v katerih so delali, tudi imenuje. Uporabljamo TSA
2001 Thermal Sensory Analyser (Medoc Ltd, Ramat Yishai Israel) (slika 1).
Preiskava omogo�a koli�insko dolo�itev zaznavnih pragov, zelo pomembne podatke pa dobimo s hkratnim
spremljanjem kakovosti ob�utka. Spremembe, ki jih ugotovimo, so razli�ne (tabela 2).
Tabela 2. Pri preiskavi s termotestom ugotovimo razli�no bolezensko spremenjeno zaznavanje toplote, hladu,
bole�ine zaradi mraza in zaradi vro�ine (10).
Znak motenega delovanja
Koli�inske spremembe Kakovostne spremembe
Nesimetri�nost Paradoksna zaznava hladu ali peko�e bole�ine, ki
ju izzove topel dražljaj
Neenakomerni pragi Paradoksna zaznava toplote ali peko�e bole�ine,
ki ju izzove hladen dražljaj
Zvišan prag zaznave toplote in/ali hladu Dizestezija (neprijeten spremenjen ob�utek,
(hipoestezija- zmanjšana ob�utljivost)
Zvišan prag zaznave bole�ine zaradi
mraza in/ali zaradi vro�ine (hipoalgezija
- zmanjšana ob�utljivost za bole�ino)
Anestezija (neob�utljivost) za hlad in/ali
za toploto
Analgezija (neob�utljivost za bole�e
dražljaje) za mraz in/ali za vro�ino
Razširjeno nevtralno obmo�je,
kombinirano z zvišanim pragom zaznave
bole�ine ali izolirano
Utrudljivost
spontan ali izvabljen) za hlad in/ali toploto
Alodinija (bole�ina, ki jo izzove normalno
nebole� dražljaj) za hlad in/ali toploto
Temperatura, s katero dolo�amo zaznavne pragove, se spreminja linearno. V nevtralnem obmo�ju (obmo�ju
ugodja) ne zaznavamo ni� (med pragom zaznave toplote – PZT – in pragom zaznave hladu - PZH -); �e se
temperatura še dvigne ali zniža, pa zaznamo toploto ali hlad. Pri še ve�jih spremembah zaznamo bole�ino
(PZBM – prag zaznave bole�ine zaradi mraza in PZBV - prag zaznave bole�ine zaradi vro�ine). Skrajna meja,
do katere zdržimo, a je pri preiskovancih obi�ajno ne dolo�amo, pa je toleran�na meja (PV).
Preiskava ni popolnoma objektivna, saj preiskovanec s stikalom sam spreminja smer toka in s tem temperaturo.
Stikalo pritisne takoj, ko za�uti, da je postal stimulator toplejši ali hladnejši (praga zaznave toplote in hladu)
oz. bole�e vro� ali bole�e mrzel (praga zaznave bole�ine zaradi vro�ine ali zaradi mraza). Preiskovalec mora
natan�no spremljati preiskovan�eve odzive, resni�nost njegovih navedb pa lahko preveri z vrsto drobnih zvija�.
Dražiti za�nemo vedno s temperaturo 32�C, ki je v nevtralnem obmo�ju (v temperaturnem obmo�ju, kjer
temperatura stimulatorja ne izzove proženja impulzov in preiskovanec ni�esar ne zaznava). Mejni uporabljeni
temperaturi sta 0°C in 50°C, ki že izzoveta bole�ino, ne moreta pa poškodovati preiskovanca.
Normativne vrednosti zaznavnih pragov smo dolo�ili na devetih delih telesa desno in levo (11). Zaznavanje
toplote, hladu in bole�ine je spremenjeno pri mnogih nevroloških okvarah, pri vseh, ki okvarijo katerega od
�lenov v senzori�ni poti. Najzna�ilnejše okvare perifernega živ�evja, ki spremene delovanje tankih
mieliniziranih (A-delta) in nemieliniziranih živ�nih vlaken, ki sestavljajo kar dve tretjini ali tri �etrtine vlaken
v perifernem živcu (12-14), so razli�ne periferne nevropatije in mnoge med njimi izolirano ali pa najprej in
najo�itneje okvarijo prav tanka vlakna (15-17).
4. Fajdigovi dnevi, Kranjska Gora, 11. – 12. 10. 2002 52