IV. Fajdigovi dnevi KRONIýNA BOLEýINA, SLADKORNA BOLEZEN ...

Meh D. Zdravljenje bolnikov z diabeti�no nevropatijo s fizikalnimi sredstvi
Bolniki pogosto za�nejo pogovor z besedami: »SAJ MI NE BOSTE VERJELI«, ker jih zaradi nenavadnih
simptomov pogosto štejejo med delomrzneže.
Simptomi, ki kažejo moteno tudi delovanje avtonomnega živ�evja in so pogosto neprepoznani:
� posturalna hipotenzija,
� uhajanje se�a,
� zaprtje,
� impotenca,
� motnje znojenja,
� suhe o�i in
� motene zeni�ne reakcije.
Redkeje ugotovimo blage motorne simptome:
� miši�na šibkost: distalni deli okon�in, predvsem spodnjih,
� slabše izzivni ali neizzivni refleksi,
� zmanjšan tonus in
� miši�ne atrofije.
Osnovna patološka sprememba je distalna aksonska degeneracija, ki je odvisna od dolžine živ�nega vlakna, še
vedno pa ne vedo, ali so distalne simetri�ne senzorne polinevropatije neposreden u�inek presnovnega iztirjenja
ali pa jo povzro�i hipoksija zaradi mikrovaskularnih bolezni. Raziskovalci (2) so pokazali, da strogo nadziranje
krvne glukoze z inzulinsko �rpalko ali ve�kratnimi dnevnimi injekcijami prepre�i ali vsaj zmanjša nevarnost za
razvoj nevropatije. Vseeno bi bilo težko vse oblike nevropatij razložiti na ishemi�ni osnovi; vsekakor pa so
mikrovaskularne motnje pogosto povezane z diabeti�nimi nevropatijami. Pomembno vlogo pri presnovnih
motnjah imajo najbrž tudi sorbitol, mioinozitol, maš�obne kisline itd., vendar je vse še precej neraziskano. O
vlogi in pomenu posameznih dejavnikov, ki lahko vplivajo na presnovo glukoze in razvoj zapletov sladkorne
bolezni, med drugim tudi nevropatije, vemo še premalo in tako ostajamo predvsem na simptomatskem
zdravljenju težav.
Zdravljenje
Pri zdravljenju uporabljamo razli�na farmakološka sredstva (26). Obi�ajno za�nemo pri bolnikih z nesteroidnimi
antirevmatiki, ki pa za odpravljanje nevropatske bole�ine ve�inoma ne zadoš�ajo, poleg tega pa imajo veliko
neprijetnih in lahko tudi nevarnih stranskih u�inkov (prebavila, se�ila…) (34).
Zdravilo prve izbire so pogosto tricikli�ni antidepresivi (35), med njimi najpogosteje amitriptilin (Amyzol).
U�inki so razli�ni; opisujejo od zelo dobrih do manj prepri�ljivih, poleg tega naj bi aminotriptilin ne bil toliko
boljši od drugih antidepresivov (36). Serotoninski imajo poleg tega bistveno manj antihistaminskih u�inkov, so
pa po poro�ilih v literaturi precej manj u�inkoviti (36). Tricikli�nim antidepresivom se vseeno poskušamo
izogniti, vsaj pri starejših, saj povzro�ajo precej neugodnih stranskih u�inkov. Najpogostejši so: suha usta,
vrtoglavica, zaprtje in sedacija. V raziskavah so primerjali tudi u�inke desipramina, imipramina, nortriptilina,
fluoksetina in pa aktivnega placeba (37). Med antidepresivi ni bilo bistvenih razlik, pri odpravljanju simptomov
pa so bili uspešnejši kot placebo.
Naslednje zdravilo, ki so ga dolgo preu�evali, je kapsaicin, mazilo, ki naj bi v koži zmanjšalo zaloge snovi P, ki
izzove bole�o aktivacijo C-vlaken. Rezultati so bili zelo razli�ni (38–40).
Antikonvulzive, ki jih uporabljajo pri zdravljenju mnogih osrednjih bole�in, so uporabili tudi pri bolnikih z
diabeti�nimi nevropatijami (41–44). Pokazal se je u�inek, vendar s klasi�nimi antikonvulzivi niso dosegli
bistvenega izboljšanja (�eprav so nekateri bolniki poro�ali o zelo dobrih uspehih). Najve� so uporabljali
karbamazepin, v novejšem �asu pa se je zelo uveljavil gabapentin, ki je v mnogih revijah, ki se ukvarjajo z
diabeti�no nevropatijo, predstavljen kot edina možnost za zdravljenje (45-47), s �imer pa se raziskovalci v naši
raziskovalni skupini ne strinjamo.
Pri nekaterih bolnikih je bil u�inkovit tudi meksiletin, ki pa je antiaritmi�no sredstvo, zato je treba biti pri
njegovi uporabi vseeno previden. Bistvenih u�inkov pa na razvoj diabeti�ne nevropatije ni imel (48, 49).
Preizkušajo še vrsto drugih farmakoloških sredstev, v zadnjem �asu so zelo popularni rastni hormoni (50),
vendar pa še vedno niso našli zadovoljivega sredstva (51), ki bi bistveno zmanjšalo pogostost nevropatij ali pa
vsaj omililo simptome, ki pogosto mo�no prizadenejo ljudi.
4. Fajdigovi dnevi, Kranjska Gora, 11. – 12. 10. 2002 46