IV. Fajdigovi dnevi KRONIýNA BOLEýINA, SLADKORNA BOLEZEN ...

Meh D. Psihofizikalne preiskave
Okvaro tankih vlaken smo dokazali z elektronskomikroskopskim pregledom suralnega živca pri bolnici s
Sjögrenovim sindromom (18).
Vibrametrija
Koli�inske in kakovostne podatke o zaznavanju vibracije izmerimo z vibrametrijo, s psihofizikalno preiskavo, ki
omogo�a dolo�anje zaznavnih pragov. Uporabljamo metodo, ki sta jo opisala Goldberg in Lindblom (19),
zaznavne pragove pa merimo z VSA-3000 Vibratory Sensory Analyzer (Medoc Ltd, Ramat Yishai Israel).
Stimulator vibrira s frekvenco 100 Hz. Kar najbolj navpi�no in pravokotno ga prislonimo na kožo in kost.
Preiskovanec pove, kdaj za�uti vibracijo in kdaj ob�utek izgine. Frekvenca in oblika vibracije (sinusna) sta
stalni, zaradi širjenja vibracije na okolna zdrava tkiva pa metoda za dokazovanje izpadov na omejenih
podro�jih, na glavi ali prsnem košu ni primerna.
Dolo�amo prag zaznave vibracije (PZV) in prag izginotja ob�utka vibracije (PIV) ter izra�unamo vibracijski
prag (VP), srednjo vrednost med obema prejšnjima. Frekvenca se spreminja sinusoidno. Normativne vrednosti
smo dolo�ili za sedem razli�nih telesnih delov (20). Preiskovanci teže dolo�ijo PIV, kjer je aktivnost, dodana
šumu, majhna, in variabilnost teh podatkov je ve�ja, variabilnosti PZV in VP pa sta podobni (21). Pri okvarjeni
ob�utljivosti ali pri druga�e spremenjenih pogojih, ko je pragove težko dolo�iti, se zato izjemoma lahko
zadovoljimo tudi z dolo�itvijo le PZV (21).
Vibrametrija je znana in pri klini�nem in raziskovalnem delu pogosto uporabljena metoda (22, 23). Pomembna
je za potrditev ali izklju�itev okvarjenega zaznavanja, kadar so rezultati preiskovanja z glasbenimi vilicami
dvomljivi. Dolo�anje zaznavnih pragov je ob�utljivo, pokaže tudi subklini�ne okvare.
Ocenjevanje zaznavanja dotika
Psihofizikalna preiskava, s katero ocenjujemo zaznavanje dotika, je dolo�anje zaznave z von Freyevimi laski
(24). Uporabljamo Aesthesiometer, The SOMEDIC von Frey set (Somedic AB Stockholm, Švedska). Pri delu
uporabljamo set laskov. Preiskava je dokaj preprosta. Sinteti�ni laski so pritrjeni na držalo (slika 2). Ob
delovanju dolo�ene sile se upognejo. Preiskovanec �uti pritisk na kožo in glede na debelino laska, ki ga
preiskovanec �uti, izmerimo ob�utljivost preiskovanega telesnega dela. Opredelimo lahko zaznavo rahlega
dotika, zaš�itne ob�utljivosti, propriocepcije in grobega dotika. Na zaznavanje dotika prav tako vpliva vrsta
dejavnikov, lastnih izkušenj pa imamo še premalo, da bi jih lahko natan�no opredelili.
Slika 2. Von Freyevi laski za dolo�evanje ob�utljivosti za dotik.
4. Fajdigovi dnevi, Kranjska Gora, 11. – 12. 10. 2002 53