IV. Fajdigovi dnevi KRONIýNA BOLEýINA, SLADKORNA BOLEZEN ...

Urba�ni� V. Okužbe diabeti�ne noge
Etiopatogeneza in klasifikacija razjed na diabeti�ni nogi
Bolezenske spremembe na nogah bolnikov s sladkorno boleznijo nastanejo zaradi nevropatije in periferne žilne
bolezni. Razjede klasificiramo glede na globino in obseg prizadetosti tkiv, stanje arterijske prekrvavitve in
prisotnost oziroma odsotnost okužbe. Strokovnjaki si glede klasifikacije niso enotni. V svetu in tudi pri nas je
najpogosteje v uporabi Meggitt–Wagnerjeva klasifikacija (4), ki upošteva le globino in obseg prizadetosti tkiv.
Prikazana je v Tabeli 1. Druge pogosteje uporabljene klasifikacije so Harklessova, Nottinghamska in Simple
Staging System (5).
Tabela 1. Wagnerjeva klasifikacija ulkusov na stopalu.
Stopnja Opis
0 ni odprtih ran
1 površinska razjeda
2 razjeda v podkožju sega do tetiv in kosti, brez okužbe, omejen celulitis
3 razjeda v podkožju sega do tetiv in kosti, z abscesom ali osteomielitisom
4 gangrena prstov ali dela stopala
5 gangrena celega stopala
Okužba je pri razjedi na diabeti�ni nogi pogost zaplet. Sama po sebi je le redko vzrok za amputacijo (6, 7), je pa
med okužbami, zaradi katerih je potreben sprejem diabetika v bolnišnico, najpogostejša (8). Kar 13 % bolnikov,
ki so sprejeti v bolnišnico zaradi težav z nogami, ima osteomielitis (9).
Okužba pomeni vdor in razmnoževanje mikroorganizmov v telesnih tkivih in lahko poteka tudi brez jasnih
klini�nih znakov (10). Kolonizacija z bakterijami ni isto kot invazivna okužba. Na potek okužbe vplivajo
zna�ilnosti mikroorganizma, zna�ilnosti rane in gostiteljevi obrambni mehanizmi. Po mnenju Thomsona in
Smitha se odziv na patogene mikroorganizme v akutni in kroni�ni rani razlikujeta. Na ta na�in lahko normalna
kožna flora, �e je prisotna v zadostni koli�ini, povzro�i sepso pri bolniku z akutno razjedo – na drugi strani lahko
kroni�na razjeda vztraja mesece ali leta, �eprav je v njej ve� mikroorganizmov (11).
Okužbe diabeti�nega stopala so obi�ajno polimikrobne etiologije. Povzro�itelji so aerobne (predvsem
stafilokoki) in anaerobne bakterije (Bacteroides, klostridiji), pogosto tudi glive (12). V globljih razjedah najdemo
pogosto mešano aerobno – anaerobno floro (13). Caputo s sodelavci (14) ugotavlja, da ve�ino blagih okužb
povzro�ajo aerobni, po Gramu pozitivni koki (Staph. aureus, streptokoki). Podobne rezultate smo dobili tudi v
Ambulanti za diabeti�no stopalo v Ljubljani. V skupini 130 razjed, ve�inoma 2. stopnje po Wagnerjevi
klasifikaciji, smo izolirali povpre�no 2.06 mikroorganizma na vzorec: stafilokoki so predstavljali 47.1 %
izolatov, streptokoki 23.5 %, Enterobacteriaceae in nefermentativni bacili 19.5 % in anaerobi 5.4 % (15, 16).
Tudi Fondellijeva s sodelavci (17) je pri 40 bolnikih s sladkorno boleznijo in inficirano razjedo 1. ali 2. stopnje
po Wagnerjevi klasifikaciji najpogosteje našla po Gramu pozitivne aerobe.
Diagnoza
Diagnosti�ni postopek pri bolniku z razjedo na nogi in s sumom na okužbo obsega anamnezo in klini�ni pregled,
laboratorijske preiskave krvi, preiskave za izklju�itev oziroma potrditev osteomielitisa in mikrobiološke
preiskave.
Anamneza in klini�ni pregled
Anamneza pri bolniku s senzorno nevropatijo je pogosto zavajajo�a, saj je ob�utek za bole�ino oslabljen ali
odsoten. Pomembni anamnesti�ni podatki so mrzlica, povišana temperatura, splošno slabo po�utje, otekanje
noge in izcedek, vonj iz rane, poslabšanje sladkorne bolezni.
Pregled nog je nujen sestavni del pregleda sladkornega bolnika. Pozorni moramo biti na barvo in temperaturo
kože, edem, vonj in izcedek iz rane. Površina rane ne pove ni�esar o njeni globini in stopnji vnetja.
Laboratorijske preiskave
Priporo�ljive so krvna slika, diferencialna bela krvna slika, CRP in osnovne biokemi�ne preiskave: KS,
elektroliti, se�nina, kreatinin. Poslabšanje prej dobro urejene sladkorne bolezni je posreden kazalec vnetnega
dogajanja.
4. Fajdigovi dnevi, Kranjska Gora, 11. – 12. 10. 2002 64