IV. Fajdigovi dnevi KRONIýNA BOLEýINA, SLADKORNA BOLEZEN ...

Koblar M, Grm M. Šola zdravega hujšanja
maš�ob (14,8% namesto 10%), posneto mleko uživa le 15% Slovencev, balastnih snovi, sadja in zelenjave
pojemo namesto 27-40g/dan le 20g, jemo preve� kalori�no hrano, pojemo preve� �istih sladkorjev in preve� soli.
Ista študija, tudi prof. Kochova, ugotavlja, da je telesno neaktivnih kar 60% Slovencev, kar dodatno pove�uje
debelost.
Tabela 2: Opredelitev stanja prehranjenosti in tveganje za zdravje pri odraslih glede na ITM.
Opredelitev ITM (KG/M2) Tveganje za bolezni
Podhranjeni 40 Zelo hudo pove�anje
Debelost pove�uje splošno umrljivost, obolevnost za boleznimi srca in ožilja (koronarna bolezen,
cerebrovaskularne bolezni), zvišan krvni pritisk - morda v povezavi s pove�ano rezistenco na inzulin, sladkorno
bolezen tip II, zvišane trigliceride-zaradi motene tvorbe VLDL lipoproteinov v jetrih, povišan celokupni in LDL
holesterol ter znižan HDL holesterol, zvišuje plazemski inzulin ter zvišuje rezistenco na inzulin, prisotna je
�ezmerna zaspanost - verjetno zaradi no�nih apnoi�nih atak, do katerih prihaja zaradi zapore dihalnih poti,
zmanjšana je gibljivost prsnega koša in plju�, ženske imajo zaradi pretvorbe androgenov v estrogene pogosto
moten menstrualni ciklus v obliki oligo ali amenoreje, verjetno tudi nekatere vrste raka, zlasti pri ženskah
(rodila!). Lo�imo ve� vrst debelosti, posebno nevaren je abdominalni ali visceralni tip debelosti, kjer se vse
navedene škodljivosti lahko javljajo bistveno prej, lahko celo že pri normalnem ITM. Ta tip je po navedbi
nekaterih avtorjev povezan z nizkim socialnim statusom, kajenjem, alkoholizmom, zlorabo psihoaktivnih
substanc, depresijo itd. Abdominalno debelost izražamo z razmerjem pas/boki (normalno razmerje za moške je