IV. Fajdigovi dnevi KRONIýNA BOLEýINA, SLADKORNA BOLEZEN ...

Groleger U. Zdravljenje depresivnega bolnika. Kako za�eti?
Slika 4. Medikamentozno zdravljenje depresivnih in anksioznih motenj v Evropi.
20
18
16
14
12
10
8
6
4
2
0
AD ANX AD+ANX AD+AP
depresivne motnje anksiozne motnje
Ustrezno zdravljenje depresije je nujno in se mora za�eti �imprej, ker ima nezdravljena depresija lahko
ireverzibilen nevropatološki u�inek na možgane, ki poslabša u�inkovitost kasnejšega zdravljenja. Zato velja, da
depresija poslabša depresijo in da predstavlja epizoda depresivne motnje najve�ji dejavnik tveganja za novo
depresijo (3). Tveganje ponovitve bolezni je tako 50% po prvi epizodi, 70% po drugi in kar 90% po tretji (3).
Ustrezno zdravljenje depresivne motnje so antidepresivi. Cilji zdravljenja so: popolna remisija, vzpostavitev
bolnikovega funkcioniranja na nivo pred za�etkom motnje in prepre�evanje ponovitve. Pri izbiri antidepresiva
upoštevamo:
� pri�akovano u�inkovitost,
� varnost in prenosljivost,
� možne stranske u�inke,
� režim jemanja,
� druge bolezni ter
� druga zdravila.
Po smernicah ameriškega psihiatri�nega združenja, ki jim sledimo tudi pri nas, je antidepresiv prvega izbora iz
razreda zaviralcev ponovnega privzema serotonina (SSRI). Ti so v ustreznih odmerkih (tabela 1) podobno
u�inkoviti, lo�ijo pa se po farmakokinetiki, farmakodinamiki, profilu stranskih u�inkov, interakcijah z drugimi
zdravili ter prenosljivosti, njihova varnost je podobna.
Tabela 1. Antidepresivi razreda SSRI – odmerki.
SSRI Za�etni odmerek Najve�ji odmerek
fluoksetin 20 mg 60 mg
fluvoksamin 50 mg 300 mg
sertralin 50 mg 200 mg
citalopram 20 mg 60 mg
paroksetin 20 mg 60 mg
Za vsa zdravila iz te skupine velja, da so u�inkoviti in varni ter da jih bolniki na�eloma dobro prenašajo.
Podrobnih zna�ilnosti posameznih antidepresivov iz razreda SSRI v prispevku ne navajamo, na voljo so v
ustrezni literaturi (11, 13).
4. Fajdigovi dnevi, Kranjska Gora, 11. – 12. 10. 2002 91