IV. Fajdigovi dnevi KRONIýNA BOLEýINA, SLADKORNA BOLEZEN ...

Zore T, Grm M. Pomen gibanja za zdravje
Formula za izra�unavanje indeksa telesne zmogljivosti
Pomnožite in dodajte svoje vrednosti:
MOŠKI ŽENSKE
�as hoje: minute ___x 11,6 =___ ___x 8,5 =___
sekunde ___x 0,2 =___ ___x 0,14 =___
pulz utripi/minuto ___x 0,56 =___ ___x 0,32 =___
ITM kg/m2 ___x 2,6 =___ ___x 1,1 =___
vsota: ____ vsota: ____
Odštejte od vsote
starost leta ___x 0,2 =___ ___x 0,4 =___
Izra�unano razliko odštejte od
=____ =____
420 304
-____ -____
indeks telesne zmogljivosti =_____ _____
Indeks telesne zmogljivosti ali fitnes indeks
Fitnes indeks temelji na ugotovljeni maksimalni aerobni sposobnosti v mililitrih na kilogram telesne teže.
Namesto maksimalne aerobne zmogljivosti uporabljamo indeks, ki upošteva tudi starost, tako da je rezultat
primerljiv s starostno specifi�nimi referen�nimi vrednostmi.
Vrednost indeksa 100 pomeni povpre�no maksimalno aerobno zmogljivost za dolo�eno starost in spol.
Maksimalna aerobna zmogljivost posameznika dolo�ene starosti in spola je torej odvisna od njegovega indeksa
telesne zmogljivosti.
FITNES INDEKS KATEGORIJA
130 IZRAZITO NADPOVPRE�NA
Dejavniki, ki vplivajo na fitnes indeks
Za zanesljiv rezultat potrebujemo dobro izvedbo testiranja, pravilne tehnike merjenja in to�ne podatke testiranja.
Na sam indeks v zahtevanih pogojih pa vplivajo:
Na�in hoje:
Za optimalno izvedbo testa je potreben maksimalni ali vsaj submaksimalni ritem hoje, kar ustreza vsaj 70 %
maksimalnega pulza, idealno pa je, �e je pulz 80 % maksimalnega ali pa tudi ve�. Za ocenjevanje intenzivnosti
hoje lahko uporabimo tudi znojenje. Pri pravilnem ritmu hoje se primerno športno oble�en udeleženec vsaj
zmerno spoti.
�as hoje je najpomembnejši podatek za dolo�anje indeksa telesne zmogljivosti.
PRIMER: 1-minutna razlika med dvema rezultatoma pomeni ve� kot 10 to�k razlike v fitnes indeksih pri 40letnem
moškem s slabo kondicijo. Napako pri merjenju �asa lahko povzro�i napa�no merjenje samo ali pa
napa�no izmerjena razdalja. �e se pri razdalji zmotimo za 10 metrov, je napaka pri merjenju �asa pri kon�nem
�asu okrog 17 minut kar 5 sekund. Zato je treba �as meriti na 5 sekund natan�no, dolžino pa na 10 metrov
natan�no.
Pulz:
Merjenje pulza je na testu najbolj ob�utljiva meritev, vendar pa je vpliv sr�ne frekvence na indeks telesne
zmogljivosti relativno manjši kot vpliv �asa.
PRIMER: �e je napaka pri merjenju pulza 10 utripov v minuti, je indeks lažno boljši za 5 to�k. Pomembno je, da
pulz izmerimo takoj po hoji, ker za�ne število sr�nih utripov padati takoj po naporu je vpliv sr�ne frekvence na
indeks telesne zmogljivosti relativno manjši kot vpliv �asa. Na hitrost pulza vplivajo tudi vplivi iz okolja:
- strma pot in mehka podlaga – višji pulz - posledi�no nižje vrednosti ITZ,
4. Fajdigovi dnevi, Kranjska Gora, 11. – 12. 10. 2002 106