IV. Fajdigovi dnevi KRONIýNA BOLEýINA, SLADKORNA BOLEZEN ...

Povšnar E. Zdravstvenovzgojne delavnice – opuš�anje kajenja
Udeleženci so imeli za seboj 10 – 40 let aktivnega kajenja (do 10 let je kadilo 2,5 %, do 20 let 17,5 %,
do 30 let 27,5, do 40 let 50 % in nad 40 let 2,5 % udeležencev). Povpre�no so pokadili moški 32
cigaret dnevno (od 10 – 60cig) in ženske 20 cigaret dnevno (od 10 do 40 cigaret).
Za 25 % udeležencev je bilo sodelovanje v skupini prvi poskus opuš�anja kajenja, 47 % je pred tem
že enkrat poskušali opustiti kajenje, 28 % ima za seboj ve� poskusov opuš�anja kajenja.
V �asu poteka skupine smo poskušali poiskati odgovore na nekatera vprašanja. Povprašali smo jih
zakaj želijo prenehati kaditi? Zdale� najpogostejši odgovor je bil – zaradi zdravja (3/4 udeležencev).
Bistveno manj so navajali druge razloge – opustiti suženjsko razvado, izboljšati finan�no stanje, zaradi
priporo�ila zdravstvenega delavca, na željo partnerja, zaradi cigaretnega smradu.
Vprašali smo jih tudi kakšna so njihova pri�akovanja. Dobra polovica udeležencev je pri�akovala, da
bo popolnoma opustila kajenje, dobra tretjina pomo� in podporo pri opuš�anju kajenja, ostali so želeli
zmanjšati število pokajenih cigaret.
In kakšni so bili dejanski rezultati po zaklju�ku posameznih delavnic?
Kaditi je prenehalo 26 udeležencev (67 %); 6 (15 %) udeležencev je zmanjšalo število pokajeni
cigaret, 7 udeležencev (18 %) je pokadilo enako število cigaret (v rezultatih so zajeti vsi udeleženci,
tudi tisti, ki so skupino zapustili pred�asno).
Po treh mesecih je še vedno vztrajalo brez kajenja 13 udeležencev (33 %), 13 (33 %) je kadilo manjše
število cigaret, 10 (26 %) kadi enako ali celo ve�, za 3 udeležence (8 %) ni podatka.
Najpogostejše težave, ki so jih navajali udeleženci v �asu poteka delavnic so bile poleg klasi�nih
abstinen�nih simptomov še težave kam z rokami, pitje kave brez cigarete, prenehanje pitja alkohola
(kar nekaj udeležencev je imelo probleme zaradi (vsaj) prekomernega uživanja alkohola),
pomanjkanje užitka, kako premagati stres, ali in kako povedati doma�im, znancem, sodelavcem, da
opuš�ajo kajenje.
V delavnicah je bil udeležencem najbolj vše� odkrit pogovor, sproš�eno vzdušje, ob�utek, da »niso
sami«, pomo� ostalih �lanov skupine, spoznanje, da niso »mu�enci«, uvid, da je možno vztrajati pri
odlo�itvi, sistemati�en na�in dela.
Kaj jim ni bilo vše�? Navajali so, da je bilo premalo �asa namenjenemu posameznemu sre�anju in
celotnemu programu, prevelika skupina, preve� pogovora o cigaretah in kajenju, nekatere je motila
neodlo�enost posameznikov, da opustijo kajenje, pogrešali so ob�utek zadovoljstva po prenehanju
kajenja.
Na vprašanje �esa so se nau�ili so bili odgovori slede�i: obvladovati željo po cigaretah, vztrajnosti in
trdnosti, spoznali so, da »se da živeti tudi brez cigarete«, pozitivnega razmišljanja, umirjanja in
sproš�anja, poslušati druge, strpnosti. Ocenili so, da je bilo premalo izkušenj tistih, ki so že prenehali
kaditi, pogovora med �lani skupine, �asa, teorije, sproš�anja.
Sklep
Tako kot pri ostalih odvisnostih se je tudi pri opuš�anju kajenja v naših skupinah pokazala
pomembnost motivacije in celostnega pristopa k problemu. Psihološka abstinen�na kriza se je
izkazala za mnogo težjo in dolgotrajnejšo od telesnih znakov opuš�anja kajenja. Mnogo težje je
zapolniti �ustveno praznino, spremeniti vedenje (kam z rokami, kako zavrniti ponujeno cigareto …),
kot pa premagati telesne znake zasvojenosti. Kajenje je vtkano v »vsako poro« �lovekovega življenja,
je problem �loveka v vseh njegovih razsežnostih telesni, duševni, duhovni, medosebni (že podpora
doma�ih, bližnjih se je izkazala zelo pomembna). Samo na intelektualni in medicinski komponenti
zasvojenosti je težko dose�i zastavljeni cilj.
4. Fajdigovi dnevi, Kranjska Gora, 11. – 12. 10. 2002 127