IV. Fajdigovi dnevi KRONIýNA BOLEýINA, SLADKORNA BOLEZEN ...

Marko Medveš�ek 1
Medveš�ek M. Prepre�evanje sladkorne bolezni tipa 2
PREPRE�EVANJE SLADKORNE BOLEZNI TIPA 2
Izve�ek. Sladkorna bolezen je ena najbolj razširjenih kroni�nih bolezni. Zanjo so zna�ilne okvare malih žil in
živcev, kar je posledica hiperglikemije in ateroskleroti�ne okvare velikih žil. Te so zna�ilne posebno za tip 2
sladkorne bolezni, pri katerem gre za aterogeni dismetaboli�ni sindrom, oziroma sindrom insulinske rezistence,
ki med drugim vsebuje dislipidemijo, hipertenzijo in visceralno obliko debelosti. Naravni predhodnik sladkorne
bolezni tipa 2 je stanje mejne hiperglikemije, opredeljene kot motena toleranca za glukozo, oziroma mejna
bazalna glikemija. Osebe s to stopnjo motnje glikoregulacije so ciljna populacija za prepre�evanje nastanka
sladkorne bolezni tipa 2. Nekaj intervencijskih raziskav je potrdilo, da je možno z nekaj leti poostrenega
zdravega sloga življenja prepre�iti sladkorno bolezen v približno polovici primerov. Prepre�evanje je možno
tudi z antidiabeti�nimi zdravili, metforminom in akarbozo, vendar manj uspešno kot s slogom življenja. Ženske z
gestacijskim diabetesom v anamnezi imajo izrazito ve�je tveganje za sladkorno bolezen tipa 2. Antidiabetik
troglitazon je pri njih mo�no zmanjšal pojavljanje sladkorne bolezni, kar je bilo prisotno še ve� kot pol leta po
njegovi ukinitvi. Osebe z ve�jim tveganjem za sladkorno bolezen tipa 2 iš�emo med debelimi osebami > 45 let
starosti, pa tudi pri mlajših od 45 let, ki imajo poleg debelosti hipertenzijo, dislipidemijo, sladkorno bolezen tipa
2 v ožjem sorodstvu, ter pri ženskah z gestacijskim diabetesom v anamnezi. Intervencijski ukrep za
prepre�evanje diabetesa je po�asno zmanjšanje telesne teže za 5–10 % z dieto in zmerno telesno dejavnostjo.
Poostren življenjski slog ima zaenkrat prednost pred uporabo zdravil v prepre�evanju sladkorne bolezni pri
osebah z zve�anim tveganjem zanjo.
Uvod
Sladkorna bolezen je med najbolj pogostimi kroni�nimi boleznimi; njena razširjenost v svetu in rasto� trend k
porastu ji dajeta epidemi�ne razsežnosti (1). Zna�ilno zanjo ni samo pojavljanje kroni�nih mikroangiopati�nih
okvar o�i, ledvic in živcev, temve� tudi zgodnja in razširjena ateroskleroza z vsemi njenimi posledicami – sr�no,
možgansko in periferno žilno boleznijo. Ateroskleroza je glavni vzrok zve�ane umrljivosti in zbolevnosti
sladkornih bolnikov, posebno tistih z njenim tipom 2. Ta oblika bolezni je sama dejavnik tveganja za
aterosklerozo (2), diabetiki tipa 2 pa imajo tudi druge dejavnike tveganja, saj gre pri ve�ini za patofiziološko
ozadje dismetaboli�nega sindroma. Pri polno izraženi sliki tega sindroma (kot ga opredeljuje konsenz Adult
Teratment Panel III) (3) gre za hiperglikemjo (> 6,1 mmol/l), dislipidemijo (trigliceridi > 1,7 mmol/l in HDL <
1,3 pri ženski in 1,0 pri moških), hipertenzijo (< 130/80 mmHg), predvsem pa visceralno debelost visceralnega
tipa (obseg trebuha v višini popka > 102 cm za moške in 88 cm za ženske). Ta sindrom ima zve�ano sr�no-žilno
zbolevnost in umrljivost (4). Dismetaboli�nemu sindromu so pogosto pridružene tudi druge motnje, ki so tudi
povezane z insulinsko rezistenco (motnje fibrinolize, prokoagulacijsko stanje, zve�an fibrinogen itd). Celoten
kompleks motenj tvori izrazito aterogeno osnovo, ki jo nosi ve�ina diabetikov tipa 2 in pa tudi oseb z mejno
bazalno glikemijo ali moteno toleranco za glukozo (5).
Sladkorna bolezen, mejna bazalna glikemija in motena toleranca za
glukozo
Diabetes tipa 2 je kroni�na bolezen z insulinsko rezistenco pri ve�ini bolnikov in s postopnim popuš�anjem
sposobnosti beta celice, da izlo�a insulin (6). Klini�no gre za postopen razvoj hiperglikemije, ki se tipi�no pojavi
v 40. ali 50. letih življenja, ima pa izrazito tendenco k po�asnemu slabšanju. Sladkorna bolezen nasploh je
opredeljena z diagnosti�no mejno glikemijo, pri kateri se pojavi tveganje za mikroangiopatijo (retinopatijo), kar
je 7,0 mmol/l ali ve� na teš�e oziroma 11,1 po obremenitvi – 2 uri po obroku ali zaužitju 75 g glukoze (7).
Hiperglikemija, ki še ne dosega teh vrednosti, presega pa normalne (pod 6,1 na teš�e in 7,8 po obremenitvi)
uvrš�a motnjo presnove glukoze v mejno bazalno glikemijo (MBG) (6,1 – 6,9 mmo/l na teš�e) ali moteno
toleranco za glukozo (MTG) (7,8 – 11,0 mmol/l v 2. uri v glukoza toleran�nem testu s 75 g glukoze - OGTT).
Populaciji oseb z MBG in tistih z MTG se delno prekrivata, ve� tistih z MTG ima MBG, kot obratno. Obe stanji
sta praviloma predhodnici sladkorne bolezni tipa 2, najve�je tveganje za prehod v sladkorno bolezen pa ima
1
Doc. dr. Marko Medveš�ek, dr.med., spec. internist, Klini�ni oddelek za endokrinologijo, diabetes in presnovne
bolezni, Zaloška 7, 1000 Ljubljana.
4. Fajdigovi dnevi, Kranjska Gora, 11. – 12. 10. 2002 19