IV. Fajdigovi dnevi KRONIýNA BOLEýINA, SLADKORNA BOLEZEN ...

Kolander-Bizjak L. Somatske motnje pri depresiji – prikaz primera
SOMATSKE MOTNJE PRI DEPRESIJI - PRIKAZ PRIMERA
Ljubica Kolander-Bizjak 1
Uvod
Depresija je duševna motnja. Pri depresiji prevladujejo motnje �ustvovanja, ki pa so lahko povezane z raznimi
psihi�nimi in fizi�nimi simptomi. Depresija je po nekaterih virih druga najpogostejša kroni�na bolezen v
ambulanti družinske medicine. V teh ambulantah pa je prepoznano le 40-50% bolnikov z zmerno do hudo
depresijo. Za depresijo obolevajo otroci, adolescenti, odrasli in starejši ljudje. Ženske obolevajo v 20-25%
procentih, moški v 7-12%. Ve� primerov je med bolniki z nekaterimi kroni�nimi boleznimi, kot so debelost,
sladkorna bolezen, rak in med tistimi s prebolelim miokardnim infarktom.
Za depresijo so zna�ilne naslednje motnje duševnih funkcij: depresivno razpoloženje ali potrtost, izguba
interesov in veselja, anhedonija, motnje zbranosti in spomina, negativne misli, negativna samopodoba in
samomorilne misli. Vsi ti simptomi so lahko združeni tudi s telesnimi simptomi in znaki. Telesni simptomi in
znaki so utrujenost in pomanjkanje energije, motnje spanja, ko bolniki težko zaspijo ali pa se zgodaj zbujajo,
spremembe teka in teže, ki segajo od pomanjkanja teka in hujšanja do prevelikega teka in pove�anja telesne teže,
prebavne motnje, ki obsegajo bole�ine v trebuhu, napenjanje, zaprtost in driske, motnje spolnosti, ki segajo od
erektilnih disfunkcij do zmanjšanja libida, psihomotori�na upo�asnjenost in hipohondri�na naravnanost.
Prepoznavanje depresije v ambulanti družinske medicine je težko, saj bolniki redko sami opišejo svoje �ustvene
probleme. V ambulanto pridejo s težavami, kot so utrujenost, motnje spanja, razne bole�ine, ki trajajo že dalj
�asa, kot na primer glavobol, motnje v spolnosti ali z drugimi nejasnimi težavami.
Prikaz primera
59-letna ženska se je oglasila v ambulanti družinske medicine zaradi kr�ev v trebuhu in nejasnih prebavnih
motenj: ob�asne driske, bruhanje in napenjanje. Do pojava teh težav je bila v glavnem zdrava.
Gospa, upokojenka, je živela v skupnem gospodinjstvu s partnerjem, imela je enega odraslega sina iz prejšnjega
zakona, ki pa ni živel v istem kraju.
O�e je umrl zaradi možganske kapi, mama je bila zdrava. Imela je štiri brate. Eden izmed njih je umrl. Naredil je
samomor. Ostali bratje so bili zdravi.
Ob pregledu ni bilo v klini�nem statusu ni� posebnega, razen prekomerne prehranjenosti, palpatorne bole�nosti v
spodnjem levem kvadrantu trebuha in rumenih belo�nic.
Poslana je bila v laboratorij. Parazitov v blatu niso našli, prav tako je bila negativna koprokultura. Hemogram in
ostale krvne preiskave so bili v mejah normale, razen nekoliko povišanega celokupnega bilirubina, ki je bil 21
mmol/L. Tik nad zgornjo mejo normale je bila serumska amilaza. Poslana je bila h ginekologu, ki ni našel
posebnosti.
Ker je imela še vedno ob�asne driske, bruhanje in kr�evite bole�ine v trebuhu, je bila predstavljena kirurgu, ki se
je odlo�il za sprejem v bolnico. Med desetdnevno hospitalizacijo je bila narejena kolonoskopija, ki je pokazala
divertikulozo sigme.
Po odpustu iz bolnice se je nadaljevalo bruhanje, zato je bila naknadno narejena še gastroskopija, ki je pokazala
refluksni ezofagitis in refluksni gastritis. Uvedeno je bilo zdravljenje z ranitidinom, ki pa je prineslo le malo
olajšanja.
Ponovno je bila sprejeta na kirurgijo, kjer je bila štirinajst dni. Odpuš�ena je bila z diagnozo divertikuloza sigme,
refluksni ezofagitis in gastritis.
1 Ljubica Kolander-Bizjak, dr. med, spec. spl. med., Zdravstveni dom Koper, Splošna ambulanta Tomos, Koper.
4. Fajdigovi dnevi, Kranjska Gora, 11. – 12. 10. 2002 85