01.12.2012 Views

IV. Fajdigovi dnevi KRONIýNA BOLEýINA, SLADKORNA BOLEZEN ...

IV. Fajdigovi dnevi KRONIýNA BOLEýINA, SLADKORNA BOLEZEN ...

IV. Fajdigovi dnevi KRONIýNA BOLEýINA, SLADKORNA BOLEZEN ...

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

Kersnik J. Prepoznavanje znakov depresij in anksioznosti<br />

zdravljenje v družinski medicini, kjer je zaradi medsebojne povezanosti in stalnosti mogo�a celostna obravnava<br />

(20).<br />

16<br />

14<br />

12<br />

10<br />

8<br />

6<br />

4<br />

2<br />

0<br />

4<br />

15,8<br />

13,1<br />

11,7 11,3 11,5<br />

9,4<br />

6,9<br />

5,8<br />

3,9 3<br />

2,1 0,8<br />

0,4 0,3<br />

0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14<br />

Slika 1. Razporeditev to�k odgovorov bolnikov na 7 vprašanj Prirejenega kratkega vprašalnika o znakih<br />

anksioznosti in depresije Duke-AD.<br />

Odgovore na vprašanje glede trenutnega zdravstvenega stanja Kako je s tesnobo (»živ�nostjo«) ali depresijo,<br />

kaže slika 2.<br />

54,4<br />

ZMERNA<br />

HUDA<br />

3,7<br />

NIMA<br />

41,9<br />

Slika 2. »Kako je s tesnobo (živ�nostjo) ali depresijo?« Nima - Nimam tesnobe ali depresije; zmerna - Imam<br />

ob�utek zmerne tesnobe ali depresije; huda - Imam hudo tesnobo ali depresijo.<br />

Po rutinsko zbranih podatkih iz splošnih ambulant v Sloveniji za leto 1998 je med diagnozami prvih obiskov le 2<br />

% iz skupine duševnih motenj (21). Ob pregledu naklju�nega vzorca 583 kartonov bolnikov v Zdravstvenem<br />

domu Jesenice pa jih je imelo 'psihiatri�no' diagnozo v zadnjih petih letih zapisanih le 43 (7,4 %) (22). Zavedati<br />

se moramo, da bolnik zdravnika družinske medicine praviloma obiš�e zaradi dveh ali treh razlogov hkrati; oba<br />

navedena podatka kažeta predvsem, da zdravniki pri oceni vzroka za bolnikov obisk dajejo prednost telesnim<br />

diagnozam. Razlog za to deloma ti�i v biomedicinskem slogu dela, ki ga podpira študij na medicinski fakulteti,<br />

in deloma v odnosu nadzornih zdravnikov, ki bolj cenijo telesne preglede kot pogovor z bolnikom. Na drugi<br />

strani pa ljudje duševno še vedno lo�ujejo od telesnega. Bolezen je v naši kulturi sicer sprejeta kot družbeno<br />

sprejemljivo stanje, a duševne motnje še vedno nosijo pe�at stigmatiziranosti. Znaki duševnih motenj so tudi<br />

manj otipljivi za poro�anje in anamnesti�no obdelavo, teže jih je opisati; prepletajo se z razpoloženjskimi stanji<br />

in osebnostnimi lastnostmi. Bolniki v nasprotju z razli�nimi znaki telesnih bolezni le s težavo spregovorijo o njih<br />

4. <strong>Fajdigovi</strong> <strong>dnevi</strong>, Kranjska Gora, 11. – 12. 10. 2002 79

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!