01.12.2012 Views

IV. Fajdigovi dnevi KRONIýNA BOLEýINA, SLADKORNA BOLEZEN ...

IV. Fajdigovi dnevi KRONIýNA BOLEýINA, SLADKORNA BOLEZEN ...

IV. Fajdigovi dnevi KRONIýNA BOLEýINA, SLADKORNA BOLEZEN ...

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

Kržan M. Interakcije med analgetiki in drugimi zdravili ter zaužitimi snovmi<br />

INTERAKCIJE MED ANALGETIKI IN DRUGIMI ZDRAVILI TER<br />

ZAUŽITIMI SNOVMI<br />

Mojca Kržan 1<br />

Izvle�ek. Pri zdravljenju bole�ine je v�asih pomembna hkratna uporaba ve� protibole�inskih zdravil. Nekateri<br />

bolniki poleg protibole�inskega zdravljenja prejemajo še zdravila za zdravljenje osnovne bolezni. Interakcije<br />

med zdravili so pojav, ko zdravilo, hrana, alkohol ali kajenje bistveno vplivajo na usodo drugega zdravila.<br />

Interakcije med zdravili so lahko farmakodinami�ne ali farmakokineti�ne. Nekatere interakcije med zdravili so<br />

želene, druge so neželene in se izražajo kot stranski u�inki zdravil ali kot neuspešno zdravljenje.<br />

Abstract. A combination of different analgesic drugs is sometimes essential for the successful pharmacological<br />

treatment of pains. Some patients, in addition to their established pharmacotherapy need simultaneous treatment<br />

with analgesic drugs. A drug interaction is a modification of one drug action by a concomitant administration of<br />

another drug, food, alcohol or smoking. The drug interactions could be of pharmacodynamic or<br />

pharmacokinetic origin, could be clinically desirable or are manifested as adverse drug reactions or<br />

unsuccessful pharmacological treatment.<br />

Uvod<br />

Interakcija med zdravili je opredeljena kot merljiva sprememba velikosti oz. trajanja u�inka dolo�enega zdravila<br />

ob hkratnem zaužitju drugega zdravila, hrane, alkohola ali kajenja. Interakcije med zdravili nastanejo zaradi<br />

spremenjenih farmakodinami�nih lastnosti zdravila in/ali spremenjenih farmakokineti�nih razmer. Nekatere<br />

interakcije so želene in jih izkoriš�amo v terapevtske namene (npr. uporaba razli�nih kombinacij zdravil, ki<br />

pove�ajo želen terapevtski u�inek pri zdravljenju arterijske hipertenzije, sr�nega popuš�anja, Parkinsonove<br />

bolezni in kroni�ne bole�ine), nekatere se klini�no ne izražajo, nekatere se izražajo kot neželeni u�inki zdravil.<br />

Ocenjujejo, da pride do resnih neželenih u�inkov zdravil (ki zahtevajo prekinitev osnovnega zdravljenja ter<br />

zdravljenje zapleta), ki so posledica interakcije med zdravili pri 0,2 – 0,3% bolnikov (1). Natan�nejših podatkov<br />

o pojavnosti zapletov zdravljenja z zdravili, ki so posledica interakcij med zdravili ni, ker se podatki, ali je zaplet<br />

zdravljenja z zdravili, ki zahteva bolnišni�no zdravljenje, posledica interakcije med zdravili ali »le« neželen<br />

u�inek dolo�enega zdravila, ne zbirajo lo�eno. Prou�evanje in raziskovanje neželenih interakcij med zdravili<br />

otežuje tudi dejstvo, da ne obstajajo ustrezne, lahko dostopne podatkovne baze, ki bi podajale podatke o<br />

medsebojnem delovanju zdravil.<br />

Povzetek farmakoloških zna�ilnosti analgetikov<br />

Farmakodinamika opioidov<br />

Opioidi povzro�ajo analgeti�ne u�inke prek vezave na opiatne receptorje za �-opiodni peptid (MOP), �-opiodni<br />

peptid (KOP) in �-opioidni peptid (DOP) (2). Aktivacija receptorja po vezavi opioida se odraža z inhibicijo<br />

adenilil ciklaze in znižanjem znotrajceli�ne koncentracije cikli�nega adenozin monofosfata (cAMP). V<br />

osrednjem živ�nem sistemu pa se po vezavi agonista na opioidni receptor za MOP pove�a še aktivnost encima<br />

fosfolipaze A2.<br />

Ve�ina analgeti�nih u�inkov v možganih je posledica vezave na receptorje za MOP. Aktivacija receptorjv za<br />

DOP se odraža z analgezijo zunaj osrednjega živ�evja, medtem ko se ve�ina receptorjev za KOP nahaja v<br />

hrbtenja�i. Opiati povzro�ijo tudi odpiranje kalijevih kanal�kov in prepre�ujejo odpiranje napetostno odvisnih<br />

kalcijevih kanal�kov (3). Zaradi delovanja opiatov se na ži�ni celici pove�a prag vzdražnosti, skrajša trajanje<br />

akcijskih potencialov in zmanjša sproš�anje živ�nih prenašalcev. U�inki, ki jih povzro�ajo opioidi v telesu, so<br />

poleg analgezije še: evforija in sedacija, depresija dihanja, supresija kašlja, slabost in bruhanje, zmanjšana<br />

gibljivost gastrointestinalnega trakta s posledi�nim zaprtjem. Opioidi lahko povzro�ijo pove�ano sproš�anje<br />

histamina iz mastocitov, ki se lahko odraža z bronhokonstrikcijo in s padcem krvnega tlaka..<br />

1<br />

Doc. dr. Mojca Kržan, dr. med. Inštitut za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo, Medicinska<br />

fakulteta, Korytkova 2, 1000 Ljubljana.<br />

4. <strong>Fajdigovi</strong> <strong>dnevi</strong>, Kranjska Gora, 11. – 12. 10. 2002 8

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!