IV. Fajdigovi dnevi KRONIýNA BOLEýINA, SLADKORNA BOLEZEN ...

Novak P, Meh D. Ali je moteno delovanje perifernega živ�evja vedno povezano s simptomi?
ALI JE MOTENO DELOVANJE PERIFERNEGA ŽIV�EVJA VEDNO
POVEZANO S SIMPTOMI?
Primož Novak 1 , Duška Meh 1,2
Izvle�ek. S termotestom (metoda Marstock) smo ocenili delovanje tankih živ�nih vlaken pri starejših zdravih
preiskovancih, bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 brez simptomatske nevropatije in pri bolnikih s sladkorno
boleznijo tipa 2 s simptomatsko nevropatijo. Pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 in simptomatsko
nevropatijo ter brez nje smo ugotovili statisti�no zna�ilne razlike na ve�ini pregledanih mest glede na zdrave
preiskovance. Zna�ilne razlike v ob�utljivosti so za ve�ino modalnosti bile prisotne tudi med obema skupinama
bolnikov s sladkorno boleznijo. Motena ob�utljivost pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 brez simptomatske
nevropatije kaže na prisotnost subklini�ne nevropatije.
Is a peripheral nervous system function disorder always related to symptoms?
Abstract. An assessment of a small-fibre function was made with a thermotest (Marstock method) in healthy
volunteers, diabetic patients without symptomatic neuropathy and diabetic patients with symptomatic
neuropathy. Thermal thresholds in both groups of diabetic patients significantly differed from thermal thresholds
measured in healthy volunteers. Significant differences were also found between the two groups of diabetics.
Disorders of small fibre function found in diabetic patients without symptomatic neuropathy indicates the
presence of subclinical neuropathy.
Uvod
Diabeti�na nevropatija (DN) je najpogostejši in najbolj neprijeten zaplet SB (1-3). Predstavlja skupino klini�nih
sindromov, med katerimi je najpogostejša distalna, pretežno senzorna polinevropatija. Senzorna nevropatija
predstavlja najpomembnejši dejavnik tveganja za razvoj kroni�nih stopalnih razjed (3, 4).
Pogostost periferne nevropatije med bolniki s sladkorno boleznijo je ve�inoma velika, po podatkih iz literature se
pojavlja v širokem razponu od 0 do 93 % (2, 5, 6). Ugotovljeni razpon je posledica vklju�evanja razli�nih
vzorcev iz populacije in razli�nih diagnosti�nih meril (2, 7). Za Slovenijo, kjer je bilo l. 1998 okrog 77000
registriranih bolnikov s sladkorno boleznijo (3.2% populacije), ni podatkov o prevalenci diabeti�ne nevropatije.
Patološki zna�ilnosti pri DN sta segmentna demielinizacija (okvara Schwannovih celic) in aksonska degeneracija
(8–11).
Najpogosteje so prva zna�ilnost pozitivni (peko�i ob�utki, bole�ina, zbadanje, mravljin�enje) in negativni
(neob�utljivost, zmanjšana ob�utljivost) senzorni simptomi v udih (8, 12-16). Motnje ob�utljivosti so simetri�ne,
najizrazitejše so v distalnih segmentih spodnjih udov, v obliki nogavic in rokavic (12,17).
Asimptomatska okvara senzornega živ�evja je pri bolnikih s SB precej pogosta (18), še zlasti med starejšimi
(14). Subklini�ne spremembe ob�utljivosti pri bolnikih s SB so potrdile številne raziskave (14, 18, 19–23).
V raziskavi smo želeli dokazati motnje ob�utljivosti za hlad, toploto in bole�ine zaradi mraza in zaradi vro�ine
tako pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2, ki imajo simptomatsko periferno nevropatijo, kot tudi pri bolnikih
s sladkorno boleznijo tipa 2 brez simptomatske nevropatije.
1 Mag. Primož Novak, dr. med., Inšititut Republike Slovenije za rehabilitacijo, Linhartova 51, 1000 Ljubljana.
2 Znan. sod. dr. Duška Meh, dr. med., Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani, Katedra za fizikalno in
rehabilitacijsko medicino, Linhartova 51, 1000 Ljubljana.
4. Fajdigovi dnevi, Kranjska Gora, 11. – 12. 10. 2002 55