IV. Fajdigovi dnevi KRONIýNA BOLEýINA, SLADKORNA BOLEZEN ...

Židanik S. Predpisovanje antibiotikov v družinski medicini
PREDPISOVANJE ANTIBIOTIKOV V DRUŽINSKI MEDICINI
Suzana Židanik 1
Izvle�ek. Prispevek osvetljuje nekatere zna�ilnosti predpisovanja antibiotikov pri zdravljenju okužb v družinski
medicini. Opredeljena sta pomen in definicija antibiotikov, najpogostejše bolezni ter zdravljene z antibiotiki v
družinski medicini. Našteti so bistveni neželeni u�inki njihove uporabe in podatki o njihovi porabi. Opisani so
dejavniki, ki vplivajo na predpisovanje antibiotikov in kakšni so problemi, ki se ob tem pojavljajo. Predstavljen
je strokovni pristop k bolniku pri odlo�anju za uvedbo antibioti�nega zdravljenja in v primeru zdravljenja brez
njih. V zaklju�ku so podana temeljna priporo�ila za smotrno ambulantno predpisovanje antibiotikov.
Abstract. Some factors that influence antibiotics prescribing in management of infectious diseases in family
medicine are elucidated. The importance, the definition of antibiotics and principal infectious diagnoses in
family medicine are described. Adverse reactions after their application and data about their use are mentioned.
Steps in approaching a patient when considering antibiotic therapy, problems affecting antibiotics prescribing, a
professional approach to a patient when antibiotics are prescribed or withheld are presented. Recommendations
for an appropriate antimicrobial treatment in common infections are listed in conclusions.
Uvod
Predpisovanje antibiotikov je zelo razširjeno, saj jih predpisujemo ne le v humani medicini, ampak tudi v
veterini, v Združenih državah Amerike pa celo na podro�ju živinoreje (1). V humani medicini predpisujemo
antibiotike na razli�nih podro�jih: ambulantno v družinski medicini, pediatriji in šolski medicini, uporabljajo jih
tudi v bolnišnicah na razli�nih oddelkih (infekcijskih, internih, kirurških, ginekoloških itd.). Ker gre za pogosto
uporabljena zdravila, je izrednega pomena poznavanje kdaj in zakaj se zdravniki družinske medicine odlo�imo
za njihov predpis. Razumevanje teh podatkov je klju�no za razvoj strategij bolj smotrnega predpisovanja
antibiotikov (2).
Opredelitev antibiotikov
Protimikrobna zdravila so kemi�ne snovi, ki delujejo na mikroorganizme (bakterije, glive in viruse) in zavirajo
njihovo rast ali jih uni�ujejo. Spojine s protimikrobnim u�inkom izdelujejo nekatere bakterije in plesni
(antibiotiki), lahko pa so sintetizirane tudi na novo. Na�in delovanja protimikrobnih snovi se razlikuje med
posameznimi spojinami in je odvisen tudi od mikroorganizma: vplivajo lahko na integriteto celi�ne stene,
prepustnost celi�ne membrane, sintezo beljakovin ali presnovo nukleinskih kislin (3).
Uporabljena zdravila imajo na zdravljenje infekcijskih bolezni prav dramati�en vpliv. Znanih je ve� kot 8000
antibioti�nih substanc, vsako leto odkrijejo dodatnih nekaj sto novih, vendar jih ima v medicini prakti�no
uporabno vrednost manj kot 1%. V prihodnosti lahko pri�akujemo odkritje novih vrst antibiotikov, saj izvirajo
trenutno znani le iz nekaj predstavnikov treh rodov mikroorganizmov: Streptomyces, Penicillium in Bacillus.
Znanstveniki, ki se ukvarjajo z raziskavami na podro�ju antibiotikov, menijo, da bomo dobili nove vrste
antibiotikov iz še neraziskanih mikroorganizmov z metodami genetskega inženiringa in ra�unalniškega
modeliranja na podro�ju antibiotikov. Glavne skupine antibiotikov, ki imajo klini�ni pomen, so t.i. �-laktamski
antibiotiki (penicilini in cefalosporini) in tetraciklini. Razvrš�amo jih glede na kemi�no sestavo in na�in
u�inkovanja (1).
Najpogostejše bolezni zdravljene z antibiotiki v družinski medicini:
1. akutno vnetje zgornjih dihal na ve� ali na neopredeljenih mestih
2. gnojno ali nespecifi�no vnetje srednjega ušesa
3. akutno vnetje žrela
4. kroni�ni sinuzitis
5. vnetja se�il
6. akutni tonzilitis (4).
1
Asist. Suzana Židanik, dr. med., spec.spl. med., Ambulanta splošne medicine, Ob parku 5, Zdravstveni dom dr.
Adolfa Drolca Maribor, 2000 Maribor.
4. Fajdigovi dnevi, Kranjska Gora, 11. – 12. 10. 2002 68