IV. Fajdigovi dnevi KRONIýNA BOLEýINA, SLADKORNA BOLEZEN ...

Groleger U. Zdravljenje depresivnega bolnika. Kako za�eti?
Pot do za�etka zdravljenja
Za�etek zdravljenja je povezan s prepoznavanjem depresivne motnje (5). Uvodni simptomi, s katerimi
depresiven bolnik opozori svojega zdravnika na težave, so lahko razli�ni:
� telesni (spremembe telesne teže, bole�ine, motnje prebave),
� motnje spanja,
� upo�asnjenost ali agitacija (vznemirjenost) ter
� utrujenost in izguba volje.
�e so najbolj o�itni simptomi telesni, je pot do pravilne diagnoze lahko otežena, za�etek ustreznega zdravljenja
pa odložen, v�asih tudi za nekaj let. Prepoznavanje telesnih simptomov kot sestavni del depresivnega sindroma
otežuje tudi dejstvo, da se ob depresivni motnji pogosto sopojavljajo razli�ne telesne bolezni (slika 3).
Slika 3. Pojavljanje depresije pri razli�nih telesnih boleznih.
Parkinson
AMI
CVI
bolniki z rakom
starostniki
hospitalizirani
kroni�ni bolniki
populacija
0 10 20 30 40 50
Zato je dobro poznati nekatere dejavnike tveganja, ob katerih je ob bolnikovih težavah smiselno pomisliti tudi na
možnost depresivne motnje (3). Depresija se pogosteje pojavlja pri ženskah in pri mlajših (20 do 40 let).
Pojavljanje depresivnih motenj v družini je tudi pomemben dejavnik tveganja. Lo�eni in tisti z neurejenim
partnerskim življenjem ter samski v srednjih letih so bolj ranljivi za depresivno motnjo. Depresija se pogosteje
pojavlja po porodu, ob pomembnih in neugodnih dogodkih v življenju ter pri ljudeh, ki imajo malo bližnjih ter
nizko stopnjo podpore v okolju, v katerem živijo. Njeno pojavljanje je pogostejše tudi pri ljudeh s slabimi ali
neustreznimi mehanizmi prilagajanja na spremembe, ki smo jim dnevno v življenju sicer izpostavljeni vsi.
Depresija se pogosteje pojavlja ob drugih duševnih motnjah, kot so bolezni odvisnosti (predvsem odvisnost od
alkohola), anksioznih motnjah ter shizofrenskih psihozah, �e naštejemo samo nekatere.
Ovire v prepoznavanju depresije
Zaradi razli�nih razlogov lahko depresivne motnje ne prepoznamo. Razlogi so lahko na strani zdravnika, bolnika
in njegovih težav ali odnosa do bolezni v okolju, v katerem delamo in v katerem bolnik živi (3). Na strani
zdravnika so razlogi takrat, ko o depresiji ne vemo dovolj, ne poznamo njene klini�ne slike in možnih pojavnih
oblik in takrat, ko si za bolnika ne vzamemo dovolj �asa. Težave s prepoznavanjem so tudi takrat, ko naša
anamneza ni dovolj temeljita in vedno takrat, ko dopustimo, da okoliš�ine (polna �akalnica...) vplivajo na
temeljitost našega dela. Na strani bolnika so lahko razlogi takrat, ko nam bolnik no�e ali ne zmore opisati svojih
težav in simptomov ali takrat, ko njegov lasten odnos do duševne motnje vpliva na podajanje informacij. Na
strani motnje so razlogi takrat, ko njene simptome prekrivajo drugi, na katere redkeje pomislimo in ki jih težje
prepoznamo.
Depresija se lahko namesto z depresivnim razpoloženjem kaže z razdražljivostjo, neprijetnostjo do drugih in
impulzivnim vedenjem (v naših razmerah pogosteje pri moških in ob zlorabi ali odvisnosti od alkohola). Lahko
jo prekrivajo telesni simptomi, kar praviloma vidimo pri otrocih in starostnikih in pogosteje pri mladostnikih in
mlajših ženskah. Takrat govorimo o maskirani ali atipi�ni depresiji (5). Ob depresivni motnji se lahko
sopojavljajo druge duševne ali telesne motnje in bolezni, ki se nam zdijo za bolnika bolj pomembne ali bolj
pritegnejo našo pozornost (slika 3). Prav tako pa na prepoznavanje (hote ali nehote) vplivajo tudi razlogi iz
okolja, kjer je potrebno posebej omeniti odnos do bolezni. �eprav se zdi, da ljudje in kultura, v kateri živimo,
4. Fajdigovi dnevi, Kranjska Gora, 11. – 12. 10. 2002 89