IV. Fajdigovi dnevi KRONIýNA BOLEýINA, SLADKORNA BOLEZEN ...

Krt-Lah A. Individualna obravnava v okviru zdravstveno-vzgojnih delavnic za odraslo populacijo
naj ima težo – »Kot vaš zdravnik vam moram povedati, da je prenehanje kajenja najpomembnejša stvar,
ki jo lahko naredite, da zaš�itite svoje sedanje in bodo�e zdravje.«
oseben - Kajenje povežite s sedanjo boleznijo ali socialnimi in ekonomskimi stroški uporabe tobaka,
vplivom kajenja na otroke in ostale v družini (3).
� Nasvet podkrepite s �imve� informacijami raziskav o škodljivosti kajenja in medicinskimi znanji o vplivu
kajenja na organske sisteme.
� Ker si bolnik le redko vse zapomni, mu posredujte tudi pisno gradivo o škodljivosti kajenja.
3. pogovor: Ocenite kadil�evo željo po prenehanju kajenja (15 minut).
Vprašajte vsakega kadilca ali kadilko, �e bi želela poskusiti prenehati kaditi.
1. �e je bolnik pripravljen v tem trenutku prenehati kaditi, mu pri tem pomagajte. S pomo�jo dnevnika
pokajenih cigaret analizirajte njegov na�ina kajenja, po�utja in doživljanja. Ocenite in preglejte prejšnje
poskuse prenehanja, kaj mu je pri tem pomagalo, kaj ga je pripeljalo do ponovnega kajenja. Uvedite
omejevanje kajenja.
2. �e bi bolnik želel bolj poglobljeno obravnavo ali pa zdravnik misli, da je poglobljena obravnava potrebna,
ga lahko pošlje k specialistu za odvajanje od kajenja ali skupinsko obravnavo.
3. �e bolnik jasno izrazi svojo nepripravljenost, da bi opustil kajenje v tem trenutku, poskusite z motivacijsko
intervencijo (3).
4. pogovor: Pomo� in podpora bolniku pri pripravi na�rta odvajanja oz. prenehanju kajenja (15 minut).
Dolo�ite datum prenehanja kajenja – Idealno bi bilo, da bi bil ta datum znotraj dveh tednov, s tem da se upošteva
tudi bolnikove želje. Predvidite težave in ovire, ki se bodo pojavljale pri prenehanju kajenja, posebej v prvih
dveh kriti�nih tednih. Povejte bolniku �imve� o abstinen�nih simptomih. Po potrebi svetujte nadomestno
nikotinsko zdravljenje.
Bolnik naj obvesti družino, prijatelje in sodelavce o tem, da bo prenehal s kajenjem in prosi za razumevanje in
pomo�. Drugi kadilci v okolici, posebej �e gre za partnerja, zmanjšajo možnost uspeha. Dobro bi bilo, �e bi
bolnik dosegel, da bi se tudi ostali odlo�ili za prenehanje ali vsaj spremenili režim kajenja. V doma�em in
službenem okolju naj bi se �im manj ali pa sploh ne kadilo. Iz svoje okolice naj bolnik odstrani cigarete (3).
Klju�ni nasvet za uspešno prenehanje kajenja je popolna abstinenca tako cigaret kot alkohola, saj je pitje
alkohola v veliki meri povezano s ponovitvami. Zelo koristen je seznam okoliš�in, v katerih ga zamika, da bi
prižgal cigareto.
5.pogovor: Pregled stanja ( 15 minut).
1. Bolnik je popolnoma prenehal: Iskreno mu �estitajte! Bolnika vzpodbudite, da vztraja. Pripravite mu
razpored spremljevalnih kontaktov, osebno ali pa po telefonu.
Prvi spremljevalni kontakt bi moral biti kmalu po datumu prenehanja kajenja, zaželeno je v prvem tednu.
Drugi spremljevalni kontakt pa je priporo�ljiv, da bi bil znotraj prvega meseca. Naslednji so glede na
indikacije.
Kaj po�eti med spremljevalnimi kontakti: �estitati bolniku ob uspehu. �e je vseeno kaj pokadil, preglejte
okoliš�ine in mu svetujte, da bi popolnoma prenehal. Recidiv vzemite kot pou�no izkušnjo. Dolo�ite težave
in predvidite ovire v bodo�e. Ponudite nikotinsko nadomestno terapijo (3).
2. �e je bolnik zmanjšal število pokajenih cigaret, ga vseeno pohvalite. Ponudite mu nadomestno nikotinsko
terapijo in svetujte popolno abstinenco.
Vzpodbudite vse sodelavce v zdravstvenem timu, da podprejo vaše sporo�ilo glede prenehanja kajenja in
bolnikove poizkuse prenehanja.
Individualno svetovanje za posameznike za zmanjšanje tveganega
pitja alkohola
Pripomo�ki pri svetovanju (3).
� priro�nik: Svetovanje bolnikom, ki pijejo na tvegan na�in
� vprašalniki (AUDIT, CAGE… ).
� karton�ek za dolo�anje koli�ine popitega alkohola
� opomnik (algoritem). za zdravnike
4. Fajdigovi dnevi, Kranjska Gora, 11. – 12. 10. 2002 123