IV. Fajdigovi dnevi KRONIýNA BOLEýINA, SLADKORNA BOLEZEN ...

Petek D. Bolnikovi pogledi na zdravljenje sladkoren bolezni tipa 2
Metodologija raziskav
Za raziskovanje prepri�anj in stališ� je zelo primerna kvalitativna metodologija, s pomo�jo katere pridobimo �im
širši vpogled v obravnavano problematiko. Kvalitativna metodologija se uporablja pri razlagi socioloških
fenomenov in iš�e odgovore na vprašanja, zakaj se ljudje obnašajo na dolo�en na�in, kako nastajajo njihova
prepri�anja in stališ�a, ukvarja se z njihovimi ob�utki in izkušnjami. Zbiranje podatkov je �asovno zelo
zamudno, zato so vzorci obi�ajno majhni. V kvalitativnih študijah se informacije pridobiva in iš�e v specifi�ni
skupini populacije, vzorci obi�ajno niso naklju�ni, ampak naj bi odsevali širino raziskovane populacije, namen
študije pa obi�ajno ni in ne more biti posploševanje rezultatov na celotno populacijo (5). Kvalitativne podatke
lahko zbiramo na ve� na�inov, najpogostejše uporabljene metode pa so:
� opazovanje,
� intervju,
� fokusne skupine.
Za raziskave stališ� in izkušenj je najprimernejša metoda fokusnih skupin. To metodo je uporabljala ve�ina
raziskovalcev stališ� bolnikov in njihovih ovir pri zdravljenju sladkorne bolezni tipa 2. Gre za neke vrste
skupinski intervju 6–12 oseb, ki imajo neko skupno zna�ilnost, povezano z raziskovalnim problemom, poudarek
pa je na izmenjavanju stališ� in mnenj med udeleženci. Dinamika v skupini naj bi pomagala udeležencem
ugotoviti in raziskati svoja stališ�a v takem obsegu, ki ni mogo� pri obi�ajnem intervjuju. V fokusni skupini se
pojavijo razli�ne oblike vsakodnevne medsebojne komunikacije, npr. šale, zbadanja, argumentiranja mnenj, kar
dodatno osvetljuje izkušnje in znanja udeležencev. V�asih se v skupini pojavi ve� kriti�nih misli kot v
individualnem intervjuju, saj aktivnejši udeleženci olajšajo sodelovanje bolj sramežljivim.
Razgovor usmerja moderator, ki postavlja vprašanja bolj ali manj odprtega tipa. Obi�ajno je v skupini prisoten
tudi opazovalec, ki spremlja in si zapisuje pomembne poudarke pri razgovoru in opazuje neverbalno
komunikacijo v skupini. Razgovor se obi�ajno posname (avdio ali video posnetek) in prepiše. Ta, t.i. transkript,
je osnova za analizo. Za kvaliteto pridobljenih podatkov je posebej pomembna spretnost moderatorja, ki naj bi
bil izkušen v kvalitativni metodologiji, senzitiven, znal naj bi kontrolirati razpravo z umiritvijo dominantnih
udeležencev in aktiviranjem pasivnih, razširjal naj bi obseg razprave in reguliral interakcije med udeleženci (6,
7).
Podatki se analizirajo z vsebinsko analizo besedila preko ozna�evanja pomembnih citatov, kodiranja in
združevanja kod v teme ter v kon�ni fazi v nekaj kategorij. Z uporabo ene od metodologij (npr. zelo pogosto
uporabljena je induktivno izpeljana teorija »grounded theory«) nastanejo pri vsebinski analizi besedil novi
koncepti, vpogledi ali interpretacije raziskovalnega podro�ja.
Seveda tudi v kvalitativnem pristopu težimo k zagotovitvi kvalitete podatkov. To se zagotavlja s postopki
triangulacije (npr. uporaba ve� razli�nih metod v raziskovanju, npr. fokusne skupine in vprašalnik). Rezultati
analize obeh metod se morajo smiselno ujemati. Kvaliteta izsledkov se skuša zagotoviti še na ve� na�inov, npr s
pomo�jo ve� analitikov (dve ali ve� oseb analizirajo iste podatke). Veljavnost izsledkov se zagotavlja tudi preko
pridobivanja ekspertnega mnenja. Obi�ajno gre za razpravo o rezultatih raziskave z osebami, ki predstavljajo
eksperte s podro�ja raziskave (8).
Vplivi na sodelovanje pri zdravljenju sladkornih bolnikov
Vermeire v kvalitativni študiji fokusnih skupin sladkornih bolnikov navaja naslednja glavna podro�ja, ki
vplivajo na sodelovanje (2):
� Znanje o bolezni: Bolniki priznavajo slabo znanje o razli�nih podro�jih svoje bolezni. Navajajo, da dobivajo
od zdravnikov nejasna ali nasprotujo�a si navodila.
� Stik s telesom: Bolniki ne ob�utijo telesnih sprememb ob izvajanju zdravljenja, ob�asno na�rtno prekršijo
navodila, ker želijo ob�utiti, kako njihovo telo deluje brez zdravljenja. Sodelovanje pri zdravljenju je slabše,
ker se bolnik ob neupoštevanju navodil ne po�uti slabše, kroni�ni zapleti pa so odmaknjeni nekam v
prihodnost. Sladkorna bolezen je ve�krat omenjena kot skrita, s strani bolnika nekako nezaznana bolezen.
� Odnos z zdravnikom: Zdravniki imajo do bolnikov zelo razli�en odnos – od razumevanja, strogosti, celo
jeze, kar kaže, da imajo razli�na mnenja glede odgovornosti bolnikov za nastanek kroni�nih zapletov
bolezni.
� Komunikacija: Bolniki o svojem ne-sodelovanju ne želijo razpravljati z zdravnikom. Menijo, da zdravniki
njihovih težav pri izvajanju predpisanega zdravljenja ne razumejo. Vendar se bolniki vsakodnevno sre�ujejo
s težavami, o katerih bi radi govorili z zdravnikom.
4. Fajdigovi dnevi, Kranjska Gora, 11. – 12. 10. 2002 26