IV. Fajdigovi dnevi KRONIýNA BOLEýINA, SLADKORNA BOLEZEN ...

More documents

Recommendations

Info

Davorina Petek 1 Petek D. Bolnikovi pogledi na zdravljenje sladkoren bolezni tipa 2 BOLNIKOVI POGLEDI NA ZDRAVLJENJE SLADKORNE BOLEZNI TIPA 2 Izvle�ek. Bolniki s sladkorno boleznijo tipa 2 zaradi razli�nih ovir slabo sodelujejo pri predpisanem zdravljenju. Na sodelovanje vpliva ve� razli�nih dejavnikov. Posebej pomembna so stališ�a bolnikov, ki se raziskujejo v kvalitativnih študijah. V prispevku je na kratko prikazana kvalitativna metodologija raziskav. Bolniki s sladkorno boleznijo imajo do predpisanega zdravljenja razli�na stališ�a. Razumejo pomen diete, vendar se zdi stalno upoštevanje dietnih navodil težko izvedljivo, saj se vpleta v socialno življenje bolnikov, hkrati pa zahteva neprestano odrekanje. Lažje izvedljivo je redno jemanje tablet, vendar se pojavljajo dileme o njihovi morebitni škodljivosti. Bolniki, ki se zdravijo z inzulinom, posebej poudarjajo potrebo po zaupanju v zdravnikove odlo�itve. Predpisana redna fizi�na aktivnost je ve�krat težko izvedljiva zaradi razli�nih ovir. Bolniki pogrešajo odziv telesa na zdravljenje in pogosto ne ob�utijo bolezni. Na njihovo sodelovanje pri zdravljenju vplivajo komunikacija z zdravnikom, odnos z zdravnikom in znanje bolnikov o bolezni. Za ugotavljanje ovir pri zdravljenju in izboljšanje sodelovanja pri zdravljenju so potrebne dodatne raziskave. Patients' views on the treatment of Diabetes mellitus type 2 Abstract. Due to many obstacles, patients' adherence to the treatment of diabetes mellitus type 2 is not optimal. Adherence is influenced by various variables. Patients' views and opinions are especially important. They can be studied by qualitative studies. The article shortly explains qualitative methodology. The patients with DM type 2 have different attitudes to advised treatment. An importance of the diet seems well understood, but strict adherence to the diet is difficult, because it interferes with patients' social life and demands constant renounciation. Adjustment to regular taking pills is possible but patients are afraid of harmful effects of pills. The trust into doctors' decisions is of paramount importance for patients on insulin therapy. Many obstacles exist for a regular physical activity. Patients lack contact with the body during their treatment and they state that they don't feel the disease. The communication and relationship with the doctor and the patients’ knowledge about the disease are very important for good adherence to their treatment. An additional research is needed for identifying the obstacles and improving the adherence to the treatment of DM type 2. Uvod Sodelovanje pri zdravljenju že od nekdaj predstavlja pomemben pogoj za dober izid zdravljenja. To še posebej velja za kroni�ne bolezni. Vsebinsko je sodelovanje pri zdravljenju opredeljeno na razli�ne na�ine, ki upoštevajo tako sodelovanje pri preventivnih programih, udeleževanje kontrolnih pregledov, kot tudi izpolnjevanje navodil zdravnika. Sodobno pojmovanje sodelovanja poudarja aktivno vlogo bolnika ter uravnotežen, partnerski in enakopraven odnos bolnika z zdravnikom (1). Sodelovanje bolnika pri zdravljenju kroni�nih bolezni je ocenjeno na okrog 50 %. Potrebno pa je upoštevati, da ni jasnih odgovorov na vprašanje, kako sodelovanje opredeliti ali meriti. To velja tudi za bolnike s sladkorno boleznijo, kjer je prav tako malo znano o vzrokih slabega sodelovanja pri zdravljenju. Dejavniki, ki vplivajo na sodelovanje pri zdravljenju Bolniki, posebej tisti s kroni�nimi boleznimi, se sami odlo�ajo, koliko bodo upoštevali zdravstvene nasvete in predpisano zdravljenje v svojem vsakdanjem življenju. Njihove odlo�itve temeljijo na lastnih prepri�anjih o zdravju in jemanju zdravil nasploh. Na sodelovanje pri zdravljenju vplivajo tudi njihovo zdravstveno stanje, življenjske okoliš�ine in informacije, ki so jim na voljo. Zelo pomemben je odnos bolnik – zdravnik (2). Med možnimi vzroki slabega sodelovanja so v študijah navedeni socio-demografske zna�ilnosti (3), dejavniki zdravljenja in zdravil, ekonomske spremenljivke, pa tudi stališ�a zdravnikov družinske medicine o zdravljenju sladkorne bolezni (4). Šele novejše študije upoštevajo tudi bolnikove poglede na zdravljenje svoje bolezni. Bolniki se odlo�ajo v skladu s svojimi prepri�anji in stališ�i. 1 Davorina Petek, dr. med., spec. spl. med., Zdravstveni zavod Zdravje, Smoletova 18, 1000 Ljubljana. 4. Fajdigovi dnevi, Kranjska Gora, 11. – 12. 10. 2002 25
Petek D. Bolnikovi pogledi na zdravljenje sladkoren bolezni tipa 2 Metodologija raziskav Za raziskovanje prepri�anj in stališ� je zelo primerna kvalitativna metodologija, s pomo�jo katere pridobimo �im širši vpogled v obravnavano problematiko. Kvalitativna metodologija se uporablja pri razlagi socioloških fenomenov in iš�e odgovore na vprašanja, zakaj se ljudje obnašajo na dolo�en na�in, kako nastajajo njihova prepri�anja in stališ�a, ukvarja se z njihovimi ob�utki in izkušnjami. Zbiranje podatkov je �asovno zelo zamudno, zato so vzorci obi�ajno majhni. V kvalitativnih študijah se informacije pridobiva in iš�e v specifi�ni skupini populacije, vzorci obi�ajno niso naklju�ni, ampak naj bi odsevali širino raziskovane populacije, namen študije pa obi�ajno ni in ne more biti posploševanje rezultatov na celotno populacijo (5). Kvalitativne podatke lahko zbiramo na ve� na�inov, najpogostejše uporabljene metode pa so: � opazovanje, � intervju, � fokusne skupine. Za raziskave stališ� in izkušenj je najprimernejša metoda fokusnih skupin. To metodo je uporabljala ve�ina raziskovalcev stališ� bolnikov in njihovih ovir pri zdravljenju sladkorne bolezni tipa 2. Gre za neke vrste skupinski intervju 6–12 oseb, ki imajo neko skupno zna�ilnost, povezano z raziskovalnim problemom, poudarek pa je na izmenjavanju stališ� in mnenj med udeleženci. Dinamika v skupini naj bi pomagala udeležencem ugotoviti in raziskati svoja stališ�a v takem obsegu, ki ni mogo� pri obi�ajnem intervjuju. V fokusni skupini se pojavijo razli�ne oblike vsakodnevne medsebojne komunikacije, npr. šale, zbadanja, argumentiranja mnenj, kar dodatno osvetljuje izkušnje in znanja udeležencev. V�asih se v skupini pojavi ve� kriti�nih misli kot v individualnem intervjuju, saj aktivnejši udeleženci olajšajo sodelovanje bolj sramežljivim. Razgovor usmerja moderator, ki postavlja vprašanja bolj ali manj odprtega tipa. Obi�ajno je v skupini prisoten tudi opazovalec, ki spremlja in si zapisuje pomembne poudarke pri razgovoru in opazuje neverbalno komunikacijo v skupini. Razgovor se obi�ajno posname (avdio ali video posnetek) in prepiše. Ta, t.i. transkript, je osnova za analizo. Za kvaliteto pridobljenih podatkov je posebej pomembna spretnost moderatorja, ki naj bi bil izkušen v kvalitativni metodologiji, senzitiven, znal naj bi kontrolirati razpravo z umiritvijo dominantnih udeležencev in aktiviranjem pasivnih, razširjal naj bi obseg razprave in reguliral interakcije med udeleženci (6, 7). Podatki se analizirajo z vsebinsko analizo besedila preko ozna�evanja pomembnih citatov, kodiranja in združevanja kod v teme ter v kon�ni fazi v nekaj kategorij. Z uporabo ene od metodologij (npr. zelo pogosto uporabljena je induktivno izpeljana teorija »grounded theory«) nastanejo pri vsebinski analizi besedil novi koncepti, vpogledi ali interpretacije raziskovalnega podro�ja. Seveda tudi v kvalitativnem pristopu težimo k zagotovitvi kvalitete podatkov. To se zagotavlja s postopki triangulacije (npr. uporaba ve� razli�nih metod v raziskovanju, npr. fokusne skupine in vprašalnik). Rezultati analize obeh metod se morajo smiselno ujemati. Kvaliteta izsledkov se skuša zagotoviti še na ve� na�inov, npr s pomo�jo ve� analitikov (dve ali ve� oseb analizirajo iste podatke). Veljavnost izsledkov se zagotavlja tudi preko pridobivanja ekspertnega mnenja. Obi�ajno gre za razpravo o rezultatih raziskave z osebami, ki predstavljajo eksperte s podro�ja raziskave (8). Vplivi na sodelovanje pri zdravljenju sladkornih bolnikov Vermeire v kvalitativni študiji fokusnih skupin sladkornih bolnikov navaja naslednja glavna podro�ja, ki vplivajo na sodelovanje (2): � Znanje o bolezni: Bolniki priznavajo slabo znanje o razli�nih podro�jih svoje bolezni. Navajajo, da dobivajo od zdravnikov nejasna ali nasprotujo�a si navodila. � Stik s telesom: Bolniki ne ob�utijo telesnih sprememb ob izvajanju zdravljenja, ob�asno na�rtno prekršijo navodila, ker želijo ob�utiti, kako njihovo telo deluje brez zdravljenja. Sodelovanje pri zdravljenju je slabše, ker se bolnik ob neupoštevanju navodil ne po�uti slabše, kroni�ni zapleti pa so odmaknjeni nekam v prihodnost. Sladkorna bolezen je ve�krat omenjena kot skrita, s strani bolnika nekako nezaznana bolezen. � Odnos z zdravnikom: Zdravniki imajo do bolnikov zelo razli�en odnos – od razumevanja, strogosti, celo jeze, kar kaže, da imajo razli�na mnenja glede odgovornosti bolnikov za nastanek kroni�nih zapletov bolezni. � Komunikacija: Bolniki o svojem ne-sodelovanju ne želijo razpravljati z zdravnikom. Menijo, da zdravniki njihovih težav pri izvajanju predpisanega zdravljenja ne razumejo. Vendar se bolniki vsakodnevno sre�ujejo s težavami, o katerih bi radi govorili z zdravnikom. 4. Fajdigovi dnevi, Kranjska Gora, 11. – 12. 10. 2002 26
Page 1 and 2: IV. Fajdigovi dnevi KRONI�NA BOLE
Page 3 and 4: KAZALO Aleksander Stepanovi�: Pre
Page 5 and 6: Stepanovi� A. Predstavitev usklaj
Page 11 and 12: Kr�evski-Škvar� N. Izhodiš�
Page 13 and 14: Kržan M. Interakcije med analgetik
Page 19 and 20: Plavc J. Kazalci kakovosti vodenja
Page 21 and 22: Zaletel J. Metabolni sindrom V prvi
Page 23 and 24: Zaletel J. Metabolni sindrom 8. Gro
Page 25 and 26: Medveš�ek M. Prepre�evanje sla
Page 27 and 28: Medveš�ek M. Prepre�evanje sla
Page 29: Medveš�ek M. Prepre�evanje sla
Page 33 and 34: Andrenšek B. Vloga patronažne ses
Page 35 and 36: Andrenšek B. Vloga patronažne ses
Page 37 and 38: Franc Mrevlje 1 Mrevlje F. Novosti
Page 39 and 40: Koselj M. Zgodnje odkrivanje in pre
Page 41 and 42: Koselj M. Zgodnje odkrivanje in pre
Page 43 and 44: Sevšek D. Diagnostika in zdravljen
Page 45 and 46: Sevšek D. Diagnostika in zdravljen
Page 47 and 48: Meh D. Zdravljenje bolnikov z diabe
Page 55 and 56: Duška Meh 1 Meh D. Psihofizikalne
Page 57 and 58: Meh D. Psihofizikalne preiskave Okv
Page 59 and 60: Novak P, Meh D. Ali je moteno delov
Page 65 and 66: Beovi� B. Zdravljenje okužb pri
Page 67 and 68: Vilma Urban�i� 1 Urba�ni� V
Page 69 and 70: Urba�ni� V. Okužbe diabeti�n
Page 71 and 72: Urba�ni� V. Okužbe diabeti�n
Page 73 and 74: Židanik S. Predpisovanje antibioti
Page 75 and 76: Židanik S. Predpisovanje antibioti
Page 77 and 78: Rus M, Dšuban G. Omejena delovna z
Page 79 and 80: Rus M, Dšuban G. Omejena delovna z
Page 81 and 82:
Rus M, Dšuban G. Omejena delovna z
Page 83 and 84:
Kersnik J. Prepoznavanje znakov dep
Page 85 and 86:
PREDSTAVITEV DEJAVNOST SPORO�ANJE
Page 87 and 88:
Kersnik J. Prepoznavanje znakov dep
Page 89 and 90:
Kolander-Bizjak L. Somatske motnje
Page 91 and 92:
Groleger U. Zdravljenje depresivneg
Page 93 and 94:
Page 95 and 96:
Page 97 and 98:
Page 99 and 100:
Grm M. Preventivni program odraslih
Page 101 and 102:
Page 103 and 104:
Page 105 and 106:
Tamara Zore 1 , Marjana Grm 2 Zore
Page 107 and 108:
Zore T, Grm M. Pomen gibanja za zdr
Page 109 and 110:
Page 111 and 112:
Page 113 and 114:
Page 115 and 116:
Jana Govc-Eržen 1 Govc-Eržen J. C
Page 117 and 118:
Govc-Eržen J. Cilji prepre�evanj
Page 119 and 120:
Monika Koblar 1 , Marjana Grm 2 Kob
Page 121 and 122:
Koblar M, Grm M. Šola zdravega huj
Page 123 and 124:
Page 125 and 126:
Page 127 and 128:
Krt-Lah A. Individualna obravnava v
Page 129 and 130:
Krt-Lah A. Individualna obravnava v
Page 131:
Povšnar E. Zdravstvenovzgojne dela
show all

IV. Fajdigovi dnevi KRONIýNA BOLEýINA, SLADKORNA BOLEZEN ...

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?