IV. Fajdigovi dnevi KRONIýNA BOLEýINA, SLADKORNA BOLEZEN ...

Židanik S. Predpisovanje antibiotikov v družinski medicini
Analiza podatkov za Slovenijo je pokazala, da so bile v letu 1999 bolezni dihal z 20% najpogostejši razlog za
obisk pri zdravnikih družinske medicine (5). Bolezni dihal sodijo med poglavitne vzroke zbolevnosti in
umrljivosti po vsem svetu in tudi v Sloveniji. V naši državi je zbolevnost zaradi bolezni dihal na prvem mestu,
predvsem na ra�un akutnih virusnih in bakterijskih bolezni (6). Navedeni podatki nam pojasnjujejo, zakaj so v
strokovni literaturi posebej številne publikacije na temo predpisovanja antibiotikov pri okužbah dihal. Zato bo
tudi moj prispevek ve�inoma obravnaval zna�ilnosti in posebnosti antibioti�nega zdravljenja v družinski
medicini ob okužbah dihal.
Neželeni u�inki antibiotikov so razli�ni. Pomemben problem predstavlja premalo u�inkovito zdravljenje, saj sta
odmerek antibiotika in dolžina zdravljenja neustrezna pri do 50% bolnikov (1). Glavni razlog neprimernega
zdravljenja je slabo sodelovanje bolnikov, ki prenehajo z jemanjem zdravila, takoj ko se bolje po�utijo.
Posledica takega zdravljenja je razvoj odpornih oziroma rezistentnih sevov bakterij v populaciji (7-9), ker so
bakterije izpostavljene neustreznemu odmerku antibiotika, ob tem pa je pogosta tudi neprimerna dolžina
zdravljenja. Z leti uporabe antibiotikov so zato prakti�no vse vrste bakterij razvile odpornost na nekatere
antibiotike (1). V zvezi s tem se poraja tudi zaskrbljenost zaradi naraš�ajo�ih stroškov zdravljenja okužb dihal
(10) in pove�ane delovne obremenitve zdravnikov z bolniki, ki se pogosto oglašajo na preglede zaradi
nezapletenih okužb, ki bi se pozdravile same po sebi (11, 12). Drugi potencialno škodljivi u�inki nekriti�nega
predpisovanja antibiotikov so zlasti: alergijske reakcije (npr. urtikarija, izpuš�aji, anafilaksija), stranski u�inki
(npr. dispepsija, glivi�ne okužbe), interakcije z drugimi zdravili (podaljšana QT doba ob so�asnem jemanju
varfarina ali oralnih kontraceptivov) in nagnjenost k okužbam s pnevmokoki v prihodnosti zaradi rezistentnih
sevov bakterij (13).
Poraba antibiotikov predstavlja v razvitem svetu resen strokovni problem, saj analize kažejo, da jih
predpisujemo ve�, kot je potrebno (14). Po podatkih naj bi potrebovalo predpis antibiotika zaradi razli�nih
infekcijskih bolezni okoli 20% bolnikov, dejansko pa ga dobi okoli 80% bolnikov (1). Raziskovalci ocenjujejo,
da naj bi bilo torej 20 do 50% vseh antibiotikov predpisanih po nepotrebnem (15). Ambulantno predpišejo v
Združenih državah Amerike ve�ino antibiotikov odraslim osebam, pri naslednjih okužbah: akutni sinusitis,
akutni faringitis, akutni bronhitis in nespecifi�ne okužbe zgornjih dihal (vklju�no z navadnim prehladom). Znano
je, da pri ve�ini teh okužb antibiotiki na potek bolezni nimajo nobenega u�inka (13). Študije vzorcev
predpisovanja so pokazale, da dobi antibiotik pri simptomih prehlada in vnetja zgornjih dihal od 18 do 60%
bolnikov (16, 17), pri akutnem bronhitisu 80% (18). V Sloveniji so bili v letu 1999 po pogostosti predpisovanja
pripravki za sistemsko zdravljenje infekcij med vsemi vrstami zdravil na tretjem mestu, za pripravki z
delovanjem na bolezni srca in ožilja in za pripravki z u�inkom na živ�ni sistem. Zajeta so zdravila, ki jih
predpisujemo na t.i. zeleni recept v breme zdravstvenega zavarovanja (19).
Dejavniki, ki vplivajo na predpisovanje antibiotikov
1. Predpisovanje zdravil nasploh
Predstavlja pomemben del stika bolnik - zdravnik (20). Raziskave na tem podro�ju preu�ujejo stališ�a obojih. S
stališ�a bolnikov so bili opazovani naslednji dejavniki: razmišljanja in pri�akovanja pred posvetom, doživljanje
simptomov in bolezni, razlogi za obisk zdravnika, ideje in želje glede zdravljenja, odnos do zdravil, pretekle
izkušnje z zdravnikom, kaj želijo dose�i z obiskom. Zdravniki pri predpisovanju upoštevajo: ugotovitve o
klini�nem stanju bolnika, predhodne izkušnje in poznavanje svojih bolnikov, pri�akovanja bolnikov, da bodo
zdravilo dobili, mnenja bolnikov glede zdravil, druge dejavnike (razli�ni pritiski, na primer �as), nenazadnje je
lahko recept u�inkovit zaklju�ek težavnega posveta (21, 22). Ve� avtorjev je skušalo ugotoviti, kateri dejavniki,
razen klini�nih, vplivajo na predpisovanje zdravil (23, 24). Zanimiva je bila raziskava, opravljena pri 22
zdravnikih in 336 bolnikih, z namenom ugotavljanja povezave med predpisovanjem zdravil in pri�akovanjem
bolnikov, da bodo dobili recept. Ugotovili so, da so zdravniki zdravilo predpisali tistim bolnikom, ki so predpis
pri�akovali, skoraj trikrat pogosteje kot tistim brez teh pri�akovanj. Ko je zdravnik mislil, da bolnik od njega
pri�akuje zdravilo, ga je predpisal celo desetkrat pogosteje kot tistim za katere je ocenil, da teh pri�akovanj
nimajo (25). Zdravnikovo mnenje, da bolnik predpis recepta pri�akuje, je bil v nekaj študijah najpomembnejši
dejavnik predpisovanja (25, 26).
2. Problemi pri predpisovanju antibiotikov
Odlo�itev za predpis antibiotika pri akutnem vnetju dihal je splet kompleksnih interakcij med bolnikom,
zdravnikom in dejavniki okolja (13). Trdimo lahko, da ima predpisovanje antibiotikov socialno in medicinsko
razsežnost. S stališ�a bolnikov pomeni predpis antibiotika, da gre pri njem resni�no za bolezen in da je bila
postavljena diagnoza, ki terja "pravo" zdravljenje. Dejstvo, da obstaja za bolezen zdravilo, bolnika utrdi v
prepri�anju, da bolezen ni težka (21). Številni bolniki so navajeni, da ob znakih okužbe zgornjih dihal prejmejo
antibiotik. Pogosto celo mo�no verjamejo, da so antibiotiki zelo u�inkoviti in nujni za zdravljenje teh bolezni
(27). To njihovo prepri�anje je tako mo�no, da se je v eni od raziskav o zdravljenju akutnega bronhitisa
4. Fajdigovi dnevi, Kranjska Gora, 11. – 12. 10. 2002 69