IV. Fajdigovi dnevi KRONIýNA BOLEýINA, SLADKORNA BOLEZEN ...

More documents

Recommendations

Info

Groleger U. Zdravljenje depresivnega bolnika. Kako za�eti? Antidepresiv uvedemo v za�etnem odmerku enkrat dnevno. Po potrebi lahko dnevni odmerek zvišamo glede na najve�je dovoljene odmerke (tabela 1). Prve klini�no pomembne u�inke lahko pri�akujemo po štirih do šestih tednih, po šestih do osmih tednih zdravljenja pa lahko ocenjujemo u�inkovitost zdravila. Simptomi se izboljšujejo v naslednjem vrstnem redu: � izboljšanje spanja, pove�anje energije, izboljšanje apetita in pove�anje telesne teže; � izginja depresivno razpoloženje (2 do 4 tedne) ter � pove�a se aktivnost (11). Anksiolitikov bolnikom z depresivno motnjo ne predpisujemo v monoterapiji, v kombinaciji pa le v za�etku zdravljenja, kadar je tesnoba simptom depresije, in to ne ve� kot 14 dni. V tem �asu bo tudi antidepresiv za�el delovati anksioliti�no. Anksiolitikov bolnikom ne predpišemo, �eprav »pomagajo« takoj, da so bolniki hitro zadovoljni z u�inkom zdravila in si tega nemalokrat sami želijo. Zaradi za�etnih motenj spanja lahko ob antidepresivu predpišemo uspavalo (nebenzodiazepinski hipnotik), vendar samo do ureditve spanja. �e kljub ustreznemu zdravljenju motnje spanja vztrajajo, se je dobro posvetovati s psihiatrom glede nadaljnjega zdravljenja. Bolnika moramo po uvedbi antidepresiva spremljati. Nujno se je z bolnikom pogovoriti o zdravilu, razlogih za zdravljenje, pri�akovanih u�inkih in možnih stranskih u�inkih. �e jih bo bolnik poznal, se bo takrat, ko bodo ti prehudi, ponovno oglasil v naši ambulanti in sam ne bo prekinil zdravljenja. Redno spremljanje bolnika nam omogo�a oceno u�inkovitosti zdravljenja, spremljanje morebitnega poslabšanja, spremljanje morebitne samomorilne ogroženosti in sodelovanja bolnika v zdravljenju. Za vsak antidepresiv velja v primerljivih odmerkih približno enaka u�inkovitost (3). Na dolo�en antidepresiv se odzove dve tretjini bolnikov, tretjina pa ne, kar velja tudi za vsak naslednji antidepresiv. Polovica bolnikov z depresivno motnjo bo popolnoma okrevala v šestih mesecih po za�etku motnje, tri �etrtine pa v dveh letih (3). Ko bolnik enkrat doseže remisijo, nadaljujemo z istim odmerkom antidepresiva 6 do 12 mesecev, preden se odlo�imo za ukinitev. Sklepi Depresija je bolezen, ki jo lahko u�inkovito zdravimo in tudi prepre�ujemo njene ponovitve. Možnosti zdravljenja je ve�, cilj zdravljenja pa je vedno dose�i popolno remisijo. Nezdravljena ali neustrezno zdravljena depresija ima za bolnika lahko usodne posledice, med katerimi je samomorilna ogroženost samo ena od njih. Tveganje ponovitve je veliko in se pove�uje z vsako naslednjo epizodo. Zato moramo izobraževati tako bolnika kot njegove bližnje o zgodnjem prepoznavanju znakov in simptomov ter prepoznavanju stranskih u�inkov zdravila. Vedeti moramo, kdaj bomo bolnika napotili k psihiatru. Vedno moramo oceniti samomorilno ogroženost in za �as zdravljenja z bolnikom skleniti antisuicidalni pakt. Ob tem bolnika ves �as zdravljenja redno spremljamo ter tako izboljšujemo njegovo sodelovanje v zdravljenju. Po za�etnem zdravljenju moramo tudi ustrezno prepoznavati slab odgovor na zdravilo, nepopolne remisije in razvoj rezistentnosti na zdravljenje. Z vsem tem bo depresija ozdravljiva bolezen brez hujših posledic za bolnika, možnost njene ponovitve pa bo tako precej manjša. Vloga splošnega zdravnika je ob tem neprecenljiva in klju�na v procesu zdravljenja bolnikov z depresivno motnjo. Literatura 1. Wells KB, Burnam MA, Rogers W, Hays R, Camp P. The course of depression in adult outpatients. Results from the Medical Outcomes Study. Arch Gen Psychiatry 1992; 49: 788-94. 2. Tomori M. Klini�na slika depresija in njeno prepoznavanje v ambulanti zdravnika splošne prakse. In: Tomori M ed. Obravnava depresij v ambulanti zdravnika splošne prakse. Novo Mesto: Krka, 1998: 4-13. 3. Stahl SM. Depression and bipolar disorder. Cambridge: Cambridge University Press, 2001: 1-63. 4. Sartorius N, Ustun TB. Mixed anxiety and depressive disorder. Psychopathology 1995; 28: 21-5. 5. Žvan V. Razpoloženjske (afektivne) motnje. In: Tomori M, Ziherl S eds. Psihiatrija. Ljubljana: Medicinska fakulteta Univerze v Ljujbljani, 1999: 207-27. 6. Haro JM. Defining the scope of the problem: the prevalence of psychiatric disorders in Europe. ESEMeD- MHEDEA 2000. 15 th ECNP Congress, 2002. 7. Paykel ES, Freeling T. Treatment of depression in primary care. BMJ 1992;304:1380-1. 8. Tylee A, Gaspart M, Lepine JP, Mendlewicz J. Identification of depressed patient types in the community and their treatment needs: findings from the DEPRES II (Depression Research in European Society II) survey. DEPRES Steering Committee. Int Clin Psychopharmacol 1999; 4:153-65. 9. Rush AJ. Mood disorders: treatment of depression. In: Sadock BJ, Sadock V eds. Kaplan & Sadock's comprehensive textbook of psychiatry. 7 th ed. Vol 1. Philadelphia; Lippincott Williams & Wilkins, 2000: 1377-85. 4. Fajdigovi dnevi, Kranjska Gora, 11. – 12. 10. 2002 92
Groleger U. Zdravljenje depresivnega bolnika. Kako za�eti? 10. American Psychiatric Asociation. Practice guidelines for the treatment of patients with major depression. Medscape psychiatry, 2002. 11. Kores Plesni�ar B. Najpogosteje uporabljene skupine zdravil. In: Tomori M, Ziherl S eds. Psihiatrija. Ljubljana: Medicinska fakulteta Univerze v Ljujbljani, 1999: 411-82. 12. Girolamo G. Pharmaco-epidemiology of mental disorders in Europe. ESEMeD-MHEDEA 2000. 15 th ECNP Congress, 2002. 13. Anderson IM, Edwards JG. Guidelines for choice of selective serotonin reuptake inhibitor in depressive illness. Adv Psychiatr Treat 2001; 7: 170-80. 4. Fajdigovi dnevi, Kranjska Gora, 11. – 12. 10. 2002 93
Page 1 and 2:
IV. Fajdigovi dnevi KRONI�NA BOLE
Page 3 and 4:
KAZALO Aleksander Stepanovi�: Pre
Page 5 and 6:
Stepanovi� A. Predstavitev usklaj
Page 7 and 8:
Page 9 and 10:
Page 11 and 12:
Kr�evski-Škvar� N. Izhodiš�
Page 13 and 14:
Kržan M. Interakcije med analgetik
Page 15 and 16:
Page 17 and 18:
Page 19 and 20:
Plavc J. Kazalci kakovosti vodenja
Page 21 and 22:
Zaletel J. Metabolni sindrom V prvi
Page 23 and 24:
Zaletel J. Metabolni sindrom 8. Gro
Page 25 and 26:
Medveš�ek M. Prepre�evanje sla
Page 27 and 28:
Page 29 and 30:
Page 31 and 32:
Petek D. Bolnikovi pogledi na zdrav
Page 33 and 34:
Andrenšek B. Vloga patronažne ses
Page 35 and 36:
Andrenšek B. Vloga patronažne ses
Page 37 and 38:
Franc Mrevlje 1 Mrevlje F. Novosti
Page 39 and 40:
Koselj M. Zgodnje odkrivanje in pre
Page 41 and 42:
Koselj M. Zgodnje odkrivanje in pre
Page 43 and 44:
Sevšek D. Diagnostika in zdravljen
Page 45 and 46: Sevšek D. Diagnostika in zdravljen
Page 47 and 48: Meh D. Zdravljenje bolnikov z diabe
Page 55 and 56: Duška Meh 1 Meh D. Psihofizikalne
Page 57 and 58: Meh D. Psihofizikalne preiskave Okv
Page 59 and 60: Novak P, Meh D. Ali je moteno delov
Page 65 and 66: Beovi� B. Zdravljenje okužb pri
Page 67 and 68: Vilma Urban�i� 1 Urba�ni� V
Page 69 and 70: Urba�ni� V. Okužbe diabeti�n
Page 71 and 72: Urba�ni� V. Okužbe diabeti�n
Page 73 and 74: Židanik S. Predpisovanje antibioti
Page 75 and 76: Židanik S. Predpisovanje antibioti
Page 77 and 78: Rus M, Dšuban G. Omejena delovna z
Page 83 and 84: Kersnik J. Prepoznavanje znakov dep
Page 85 and 86: PREDSTAVITEV DEJAVNOST SPORO�ANJE
Page 87 and 88: Kersnik J. Prepoznavanje znakov dep
Page 89 and 90: Kolander-Bizjak L. Somatske motnje
Page 91 and 92: Groleger U. Zdravljenje depresivneg
Page 93 and 94: Groleger U. Zdravljenje depresivneg
Page 95: Groleger U. Zdravljenje depresivneg
Page 99 and 100: Grm M. Preventivni program odraslih
Page 105 and 106: Tamara Zore 1 , Marjana Grm 2 Zore
Page 107 and 108: Zore T, Grm M. Pomen gibanja za zdr
Page 115 and 116: Jana Govc-Eržen 1 Govc-Eržen J. C
Page 117 and 118: Govc-Eržen J. Cilji prepre�evanj
Page 119 and 120: Monika Koblar 1 , Marjana Grm 2 Kob
Page 121 and 122: Koblar M, Grm M. Šola zdravega huj
Page 127 and 128: Krt-Lah A. Individualna obravnava v
Page 129 and 130: Krt-Lah A. Individualna obravnava v
Page 131: Povšnar E. Zdravstvenovzgojne dela
show all

IV. Fajdigovi dnevi KRONIýNA BOLEýINA, SLADKORNA BOLEZEN ...

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?