IV. Fajdigovi dnevi KRONIýNA BOLEýINA, SLADKORNA BOLEZEN ...

Meh D. Zdravljenje bolnikov z diabeti�no nevropatijo s fizikalnimi sredstvi
posledica dražljaja, omogo�a senzorna fiziologija, povezovanje fizikalnih lastnosti dražljaja z zna�ilnostmi
senzornih izkušenj pa psihofizikalne preiskave.
Periferno živ�evje
Periferno živ�evje je izpostavljen in ob�utljiv del živ�evja. Njegove okvare so pogosto o�itne in lahko
ugotovljive, subklini�ne pa odkrijemo le z ob�utljivimi in natan�nimi nevrofiziološkimi preiskavami, ki
omogo�ajo celo dolo�itev tipa okvarjenih živ�nih vlaken. Oceno delovanja debelih živ�nih vlaken omogo�ajo
klasi�ne elektrofiziološke preiskave in vibrametrija, somatska tanka živ�na vlakna lahko ocenimo s termotestom,
avtonomna pa tudi z razli�nimi elektrofiziološkimi preiskavami.
Psihofizikalne preiskave
Psihofizikalna preiskava, ki jo uporabimo za potrjevanje organskih sprememb perifernega živ�evja pri motenem
zaznavanju, je termotest (Fruhstorfer in Young, Meh). Z njim dolo�imo celo tip živ�nih vlaken, ki motnjo
izzovejo. A-delta (tanka mielinizirana) in C- (ne mielinizirana) vlakna prenašajo namre� razli�ne podatke in so
pomembna za razli�ne zaznave.:
� za hlad A-delta
� za toploto C
� za bole�ino zaradi mraza drugi set A-delta in C
� za bole�ino zaradi vro�ine naslednji set C-vlaken.
Periferni živci se na škodljivost odzovejo na tri na�ine: z walleriansko degeneracijo, s segmentno demielinizacijo
in z aksonsko degeneracijo (slika 2).
Slika 2. Odziv perifernega živca na škodljivost.
Degenerirajo poškodovani nevroni in nevroni, povezani z njimi - anterogradna in retrogradna transnevronska
degeneracija. Spremembe niso specifi�ne za bolezni in se pojavljajo v razli�nih kombinacijah. Spremenjeno
delovanje tankih živ�nih vlaken, ki smo jih pokazali z našo preiskavo, smo potrdili z elektronsko mikroskopskim
pregledom suralnega živca, ki smo ga dobili z diagnosti�no biopsijo pri bolnici s Sjögrenovim sindromom (32).
V�asih so pravilno prepoznali 50 % nevropatij, po uvedbi novih, preprostejših metod za preiskovanje delovanja
tankih živ�nih vlaken pa se je odstotek neprepoznanih nevropatij zmanjšal na 23 % (33) .
DN so ve�inoma simetri�ne in distalne, odvisne od dolžine živ�nega vlakna, zato se pojavijo v obliki »rokavic in
nogavic« (12). Težave na dlaneh se pojavijo šele takrat, ko na spodnjih okon�inah sežejo nad koleno.
Najprej je obi�ajno moteno delovanje najtanjših živ�nih vlaken, C in A-delta, ki tvorijo 2/3 do 3/4 vlaken v
perifernem živcu. Spremembe izzovejo zna�ilne simptome; obi�ajna nevrološka in najpogosteje opravljeni
nevrofiziološki preiskavi, elektronevrografija in merjenje prevodnih hitrosti, ne pokažejo sprememb. Potrdimo
jih lahko le s preizkušanjem ob�utljivosti za toploto in hlad (epruvete s hladno in toplo vodo ali toplotni valj�ki –
4. Fajdigovi dnevi, Kranjska Gora, 11. – 12. 10. 2002 44