IV. Fajdigovi dnevi KRONIýNA BOLEýINA, SLADKORNA BOLEZEN ...

Duška Meh 1
Meh D. Psihofizikalne preiskave
PSIHOFIZIKALNE PREISKAVE
Izvle�ek. Psihofizikalne preiskave so sodoben pripomo�ek v nevrofizioloških laboratorijih. Omogo�ajo
dolo�itev delovanja dovodnilh živ�nih vlaken, za prepoznavanje spremenjenih somatskih tankih živ�nih vlaken
pa so sploh edine neinvazivne. Zanesljivost smo dokazali z elektronskomikroskopskim pregledom biopsij
soralnega živca, ob�utljivost pa z vrsto klini�nih raziskav. Dolo�amo ob�utljivost za toploto, hlad in bole�ino
zaradi mraza in zaradi vro�ine (termotest), druge psihofizikalne preiskave pa so še vibramitrija, dolo�anje
pragov zaznave rahlega dotika in grobega pritiska.
Psychophysical tests
Abstract. Psychophysical tests are an accurate, exact and reproducible examination of the somatosensory
functions, afferent nerve functions are determined and abnormalities evaluated. We found psychophysical tests
an important new tool in a modern neurophysiological laboratory. Thermal specific and thermal pain
thresholds, vibratory thresholds and other somatoaesthetic perception thresholds are invaluable assistants in
resolving neurological problems.
Uvod
Naše vedenje o okolju (zunanjem ali notranjem) je povezano z našimi izkušnjami, te pa povezuje s fizikalnimi
lastnostmi dražljaja psihofizika, del nevrofiziologije. Marsikje, tudi pri nas, so nevrofiziologijo omejili le na
elektrofiziologijo, �eprav je že zdavnaj presegla te meje (1), in sodobne psihofizikalne preiskave bistveno
dopolnjujejo orodja, ki jih ima na razpolago za prepoznavanje delovanja razli�nih živ�nih struktur.
Razli�ne dražljaje prepoznamo na osnovi lastnosti, ki jih dolo�ajo, ker pa imamo zanje ustrezne receptorje in
posebno organizirane senzori�ne sisteme (tabela 1), lahko njihove zna�ilnosti primerjamo s podatki, shranjenimi
v senzori�nem spominu. Organizem se na informacije, ki jih dobi z draženjem s temi energijami, odzove, tako da
vpliv dolo�ene energije zaznamo, �e imamo zanjo ustrezne receptorje in druge �lene senzori�nega sistema. Iz
okolja prispe vsako sekundo ogromno dražljajev (2) .
Tabela 1. �lovekovi senzori�ni sistemi (3).
modalnost dražljaj tip receptorja receptor
vid svetloba fotoreceptor �epnice, pali�nice
sluh zvok mehanoreceptor lasaste celice (polž)
somatosenzorika mehanski mehanoreceptor nevroni v spinalnih ganglijih
toplota, hlad termoreceptor
bole�ina nociceptor
kemi�ne snovi kemoreceptor
okus kemi�ne snovi kemoreceptor okušalne brbon�ice
voh kemi�ne snovi kemoreceptor olfaktorni senzori�ni nevroni
Psihofizikalne preiskave temelje na dolo�anju zaznavnih pragov. Pri našem delu uporabljamo termotest (pragi
zaznave hladu, toplote, bole�ine zaradi mraza in bole�ine zaradi vro�ine), vibrametrijo (prag zaznave vibracije in
prag izginotja ob�utka vibracije), dolo�anje praga zaznave rahlega dotika in pritiska.
Dražljaj zaznamo, �e je dovolj mo�an, da preseže prag - velikost dražljaja, ki izzove zaznavo oz. intenzivnost
dražljaja, ki jo preiskovanec zazna v polovici poskusov. V senzori�nih poteh je namre� stalna, naklju�na
aktivnost (šum), ki jo zunanji dražljaj pove�a. Preiskovanec primerja izrazitost zaznave z notranjim merilom in
se mora odlo�iti, �e je nova aktivnost toliko ve�ja od šuma, da dražljaj, ki jo je izzval, lahko opredeli kot pražni -
dolo�i torej svoje merilo. Nanj vpliva vrsta dejavnikov (4-8).
1 Znan. sod. dr. Duška Meh, dr. med., Inštitut RS za rehabilitacijo, Linhartova 51, 1000 Ljubljana in Univerzitetni
inštitut za klini�no nevrofiziologijo, Klini�ni center, 1525 Ljubljana.
4. Fajdigovi dnevi, Kranjska Gora, 11. – 12. 10. 2002 51