IV. Fajdigovi dnevi KRONIýNA BOLEýINA, SLADKORNA BOLEZEN ...

Jana Plavc 1
Plavc J. Kazalci kakovosti vodenja bolnika s sladkorno boleznijo
KAZALCI KAKOVOSTI VODENJA BOLNIKA
S SLADKORNO BOLEZNIJO
Izvle�ek. Sladkorno bolezen obravnavamo kot enega dejavnikov tveganja za nastanek sr�nožilnih bolezni, zato
mora biti oskrba sladkornega bolnika celostna in sistemati�na. Da bi zagotovili kakovostno oskrbo, sledimo
postavljenim smernicam za zdravljenje sladkornih bolnikov. Kakovost oskrbe merimo in vrednotimo s
spremljanjem kazalcev kakovosti. To so merljivi elementi postopkov v praksi, za katere obstaja dokaz ali
soglasje, da predstavljajo kvalitetno oskrbo.
Kazalce kakovosti zdravstvene oskrbe sladkornega bolnika iš�emo v pogojih dela, postopkih zdravstvene oskrbe,
vmesnih in kon�nih izidih oskrbe. Med kazalce kakovosti sodi tudi zadovoljstvo bolnikov z oskrbo, urejenost
registra sladkornih bolnikov v ambulanti družinskega zdravnika in prepoznavnost kartotek sladkornih bolnikov.
Pomen kazalcev kakovosti vodenja sladkornih bolnikov je pomo� pri spremljanju kakovosti oskrbe, povratni
vpliv dobljenih podatkov na naše delo, primerjanje kazalcev med razli�nimi izvajalci in s tem izboljšanje
kakovosti oskrbe sladkornega bolnika.
Quality indicators in diabetes care
Abstract. Diabetes mellitus is one of the risk factors for development of cardiovascular diseases.
Therefore we have to maintain high quality medical care for diabetics. Guidelines accepted are very helpful in
quality assurance. Quality care can be measured with quality indicators. We can find them in the care structure,
care process, intermediate and final outcome, patient's satisfaction and existence of a diabetic patient's register .
With a quality indicators assessment, comparison and individual or general feedback, we can achieve diabetes
care quality improvement.
Pred zdravnika družinske medicine je bila postavljena naloga vodenja in oskrbe sladkornega bolnika. Sladkorna
bolezen je tako kompleksna in njeno obvladovanje tako zelo pomembno za kakovost bolnikovega življenja, da
moramo v izogib napakam skrbno na�rtovati postopke diagnostike in zdravljenja in jih nadzorovati. Pogoji dela
in postopki oskrbe morajo biti standardizirani, cilji morajo biti natan�no dolo�eni, izidi zdravljenja dobro
prepoznavni. V pomo� pri oskrbi sladkornega bolnika so nam smernice za zdravljenje sladkorne bolezni. Z njimi
si olajšamo delo, racionaliziramo postopke, se izognemo napakam pri zdravljenju in pove�amo kakovost oskrbe.
Kakovost oskrbe sladkornega bolnika vrednotimo s spremljanjem kazalcev kakovosti. Ti so merljivi del oskrbe
(1). Uporabljamo tiste merljive elemente zdravstvene oskrbe, za katere je dokazano ali dogovorno sprejeto, da z
njimi lahko ocenjujemo kvalitetno oskrbo (2). Neposredno so povezani z vplivom na izid oskrbe sladkornega
bolnika in so omejeni v velikosti in številu. Kazalce kakovosti vodenja sladkornih bolnikov dolo�imo glede na
pogoje dela, postopke zdravstvene oskrbe, vmesne izide zdravljenja, kon�ne izide zdravljenja (3), stopnjo
zadovoljstva bolnikov z oskrbo, stopnjo pou�enosti bolnika o svoji bolezni (2).
Med pogoji dela so kazalci kakovosti vodenja sladkornih bolnikov: dodatno znanje zdravnika za delo s
sladkornim bolnikom, izobrazba sestre za vzgojno delo s sladkornim bolnikom, dostopnost dietetika ali
profesorja zdravstvene vzgoje, dostopnost specialistov na sekundarnem nivoju in opremljenost ambulante za
delo s sladkornim bolnikom. Pomembni so še organizacija dela, sistem naro�anja, register sladkornih bolnikov v
ambulanti, dostopnost prostorov za zdravstveno vzgojo ter pripomo�ki za vzgojo in informiranje bolnikov.
K postopkom oskrbe kot kazalcem kakovosti vodenja sladkornih bolnikov prištevamo število letnih pregledov
in zdravstvenovzgojnih sre�anj, merjenje teže in višine, izra�un ITM, merjenje krvnega tlaka, merjenje KS na
teš�e in/ali glikiranega Hb, pregled urina (proteinurija, albuminurija), merjenje lipidov in kreatinina v serumu,
posnetek EKG, pregled stopal, ocena kadilskega statusa, pregled o�esnega ozadja ali napotitve k okulistu.
Kazalec kakovosti je v tem primeru pogostnost opravljenih storitev.
Med potekom zdravljenja ocenjujemo vmesne izide, in sicer ciljni HbA1c, mikroalbuminurijo, hipertenzijo,
dislipidemijo, IBS, retinopatijo, polinevropatijo, nefropatijo, PAOB, stopnje BMI. Kazalci kakovosti so v tem
1 Jana Plavc, dr. med, spec. spl. med., ZD dr. Julija Polca Kamnik, Novi trg 26, 1241 Kamnik.
4. Fajdigovi dnevi, Kranjska Gora, 11. – 12. 10. 2002 13