IV. Fajdigovi dnevi KRONIýNA BOLEýINA, SLADKORNA BOLEZEN ...

Zaletel J. Metabolni sindrom
navad je za mnoge bolnike povsem nesprejemljivo, poleg tega pa tako bolnike kot tudi zdravnike mnogokrat
obremenjujejo še nerealisti�ni cilji. Izobraževanje o zdravih življenjskih navadah naj bo zato del našega
vsakokratnega stika z bolnikom. Bodimo zadovoljni že z majhnimi dosežki, saj npr. že znižanje telesne teže za 5
do 10 % pomembno izboljša metabolni status.
Pri bolnikih z debelostjo in pri nekaterih bolnikih s prekomerno telesno težo lahko kot pomo� pri hujšanju in
vzdrževanju telesne teže uporabljamo tudi zdravila (2). Na našem tržiš�u sta registrirani zdravili sibutramin in
orlistat.
Pri bolnikih z dislipidemijo posegamo po antilipemikih in se trudimo dose�i nizke ciljne vredosti, kot jih
priporo�a ATP III. Primarni cilj pri bolnikih s hipertrigliceridemijo je znižanje LDL holesterola. �e je
koncentracija trigliceridov med 1.7 in 2.3 mmol/l, je potrebno tudi znižanje telesne teže in vzpodbujanje telesne
dejavnosti; �e pa je koncentracija trigliceridov med 2.3 in 5.6 mmol/l, je dodatni cilj še ne-HDL holesterol
(celotni holesterol – HDL holestreol) pod 1.5 mmol/l. Pri bolnikih s trigliceridi nad 5.6 mmol/l pa je zaradi
nevarnosti akutnega pankreatitisa prvi cilj znižanje trigliceridov. Zaradi pomanjkljivih dokazov o pomenu
zviševanja HDL holesterola pa ATP III ne zastavlja ciljev zdravljenja glede HDL holesterola. Za eno od zdravil
za zdravljenje dislipidemij (pravastatin) (13) se je izkazalo, da obstaja možnost, da ugodno vpliva na inzulinsko
rezistenco, vendar je to le stranski rezultat raziskave. Vendar je mo� do sedaj zbranih podatkov še premajhna, da
bi imel ta rezultat vpliv na priporo�ila glede zdravljenja dislipidemije pri bolnikih z metabolnim sindromom.
Pri bolnikih z arterijsko hipertenzijo je potrebno krvni tlak intenzivno zniževati (14), �eprav jasnih priporo�il o
ciljnih vrednostih pri bolnikih z metabolnim sindromom ni na voljo (1). Nekateri antihipertenzivi morda
znižujejo inzulinsko rezistenco, kot so pokazali stranski rezultati nekaterih raziskav, in sicer inhibitorji
angiotenzinske konvertaze (15) in zaviralci angiotenzinskih receptorjev II (16). Vsekakor pa ni dovolj podatkov,
da bi bil izbor antihipertenzivov pri bolnikih z metabolnim sindromom druga�en, kot je sicer priporo�eno.
Pri bolnikih z motenim metabolizmom glukoze, ki pa še ni sladkorna bolezen tipa 2, je s spreminjanjem
življenjskega stila in uporabo nekaterih zdravil (metformin (17), akarboza (18), orlistat (19), s tržiš�a umaknjeni
troglitazon (20), ki je predstavnik skupine tiazolidinedionov), možno prepre�iti ali odložiti pojav sladkorne
bolezni tipa 2 (21). Splošna raba zdravil za prepre�evanje sladkorne bolezni tipa 2 ni priporo�ljiva (21), seveda
pa se zastavlja vprašanje, kaj storiti pri bolnikih, ki spreminjanja življenjskega stila niso sposobni. Vredno je
poudariti, da so v Sloveniji zdravila metformin, akarboza in predstavnik skupine tiazolidinedionov rosiglitazon
registrirana za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2, za ostale motnje metabolizma glukoze pa ne.
Sklep
Metabolni sindrom ozna�uje visoko tveganje za pojav sr�nožilnih bolezni. Opredelimo ga na podlagi enostavnih
klini�nih in laboratorijskih preiskav, kar omogo�a �im ve�jo pregledanost populacije. Temeljni terapevtski ukrep
je pri bolnikih z metabolnim sindromom intenzivno spreminjanje življenjskih navad ter pri nekaterih bolnikih
medikamentozno zdravljenje debelosti, dislipidemije, arterijske hipertenzije in sladkorne bolezni tipa 2. Tako
lahko pri bolnikih prepre�imo sr�nožilne bolezni in pri bolnikih brez sladkorne bolezni odložimo ali prepre�imo
njen pojav.
Literatura
1. Anonymous. The Third Report of the Expert Panel on Detection, Evaluation and Treatment of High Blood
Cholesterol in Adults (Adult Treatment Panel III). JAMA 2001;285:2486-97.
2. National Institutes of health. Clinical guidelines on the identification, evaluation, and treatment of
overweight and obesity in adults: the evidence report. Obes Res 1998;6(Suppl 2): 51S-209S.
3. Jeppesen J, Hein HO, Suadicani P, et al. High tryglicerides and low cholesterol and blood pressur and risk of
ishemic heart disease. Hypert 2000;36:226-32.
4. Jeppesen J, Hein HO, Suadicani P, et al.Low triglycerides-high hifh-density lipoprotein cholesterol and risk
of ishemic heart disease. Arch Intern Med 2001;161:361-6.
5. The DECODe Study Group. Glucose tolerance and cardiovascular mortality: comparison of fasting and 2hour
diagnostic criteria. Arch Intern Med 2001;161:397-405.
6. De Vegt F, Dekker JM, Stehouwer CD, Nijpels G, Bouter LM, Heine RJ. Similar 9-year mortality risks and
reproducuibility for the World Health Organization and American Diabetes Association glucose tolerance
categories: the Hoorn Study. Diab Care 2000;23:40-4.
7. Reaven G. Metabolic Syndrome. Pathophysiology and Implications for Management of Cardiovascular
Disease. Circulation 2002;106:286-90.
4. Fajdigovi dnevi, Kranjska Gora, 11. – 12. 10. 2002 17