IV. Fajdigovi dnevi KRONIýNA BOLEýINA, SLADKORNA BOLEZEN ...

Kolander-Bizjak L. Somatske motnje pri depresiji – prikaz primera
Težave so se nadaljevale, zato ji je bil predpisan sulpirid trikrat 50 mg na dan. Pacientka tega zdravila ni jemala.
Ponovno je bila sprejeta v bolnišnico, tokrat enaindvajset dni in nato premeš�ena v Interno kliniko, kjer so ji
naredili ERCP in ultrazvo�no preiskavo trebušnega žilja. Obe preiskavi sta bili v mejah normale.
V bolnici je bila zaradi kr�evitih bole�in in ob�asnega bruhanja še dvakrat, in sicer štiri in štirinajst dni. Tako je
bila vse skupaj hospitalizirana 63 dni.
Ob zadnjem odpustu novembra meseca je bila potrta, zaskrbljena za svoje zdravje in prepri�ana, da je z njo nekaj
hudo narobe. Po pogovoru je bila iz ambulante družinske medicine poslana k psihiatru, ki jo je za�el zdraviti s
fluoksetinom, in sicer 20 mg zjutraj. Odlo�il se je, da jo pošlje v psihiatri�no bolnico, kjer je bila dvajset dni. Ob
odpustu je bila brez bole�in v trebuhu, ni ve� bruhala, prebava je bila normalna, svoje po�utje je ocenjevala kot
odli�no.
�ez pol leta je še vedno jemala fluoksetin in ni imela nobenih težav.
Razprava
Trajalo je ve� kot šest mesecev, da je bila depresija prepoznana in pravilno zdravljena. U�inek zdravljenja se je
pokazal v dvajsetih dneh.
In zakaj je trajalo toliko �asa, da je bila ugotovljena prava bolezen?
V za�etku devetdesetih let so bili za zdravljenje depresij registrirani le tricikli�ni in heterocikli�ni antidepresivi
in zaviralci monoaminske oksidaze, ki so imeli mnogo stranskih u�inkov, še posebej kardiovaskularnih in niso
bili vedno u�inkoviti. Zdravniki družinske medicine smo se jih izogibali in prepuš�ali zdravljenje depresij
psihiatrom. Diagnozo depresije smo postavljali praviloma z izlo�anjem, kar je, kot v našem primeru, trajalo
dolgo �asa. Z uvedbo selektivnih zaviralcev ponovnega privzema serotonina je prešlo zdravljenje depresij tudi v
ambulante družinske medicine. Tako smo se za�eli tudi zdravniki družinske medicine ukvarjati z diagnostiko in
zdravljenjem depresije.
Sedaj pomislimo tudi na depresijo, ko nam pride v ambulanto bolnica ali bolnik z utrujenostjo, motnjami spanja,
raznimi bole�inami, motnjami v spolnosti in drugimi nezna�ilnimi težavami s podro�ja prebavil, srca, ožilja in
živ�evja. Na depresijo pomislimo pri bolnikih ali bolnicah, ki imajo v družinski anamnezi sorodnike z depresijo,
s samomorom ali s poskusom samomora, ki imajo dve ali ve� kroni�nih bolezni, ki so predebeli, ki imajo
kroni�ne bole�ine (npr. glavobol), ki živijo v družini brez bogatih osebnih stikov, v finan�nih stiskah, ki
preživljajo velike življenjske spremembe, kot so nose�nost, porod, mena, upokojitev, ki imajo množico nejasnih
težav, ki so utrujeni, imajo motnje spanja in spolnosti, ki ob�asno ali stalno zlorabljajo alkohol ali druge
moderne droge, ki jemljejo nekatera zdravila (blokatorji beta, estrogen, progesteron, eritromicin, depresorji
centralnega živ�nega sistema) in ki so že v letih.
Pri sumu na depresijo se lahko poslužujemo vprašalnikov oziroma ocenjevalnih lestvic. Te lestvice so lahko
samoocenjevalne ali pa jih izpolni zdravnik med pogovorom. Ocenjevalne lestvice nam pomagajo pri
ocenjevanju stopnje depresije. Pri diagnostiki depresije uporabljamo naše najmo�nejše orožje, to je anamnezo.
Ne smemo se bati postaviti nobenega vprašanja. Temeljit pogovor vodi v pravilno diagnostiko in pravo�asen
za�etek zdravljenja. Seveda ne smemo pozabiti na temeljit pregled bolnika, da izklju�imo organsko bolezen, ki
bi lahko bila vzrok depresije. Za isti namen uporabimo tudi laboratorijske teste. Predvsem pa moramo dobro
poznati vse oblike depresije in možnosti zdravljenja, da bi bili pri našem delu uspešnejši.
Literatura
1. Petek D. Depresija. In: Švab I., Rotar Pavli� D. Družinska medicina. Ljubljana: Združenje zdravnikov
družinske medicine SZD. Ljubljana 2002.
2. Sharp K. L., Lipsky S. M. Screening for Depression Across the Lifespan: A Review of Mmeasures for Use in
Primary Care Settings. American Family Physician (serial online). Sept. 15. 2002. Dosegljivo na URL:
http://www.aafp.org
3. Tomori M. Klini�na slika depresije in njeno prepoznavanje v ambulanti zdravnika splošne prakse. In: M.
Tomori Obravnava depresij v ambulanti zdravnika splošne prakse. Novo mesto: Krka v medicini in
farmaciji. Suplement. Novo mesto 1998.
4. Fajdigovi dnevi, Kranjska Gora, 11. – 12. 10. 2002 86