IV. Fajdigovi dnevi KRONIýNA BOLEýINA, SLADKORNA BOLEZEN ...

Tamara Zore 1 , Marjana Grm 2
Zore T, Grm M. Pomen gibanja za zdravje
POMEN GIBANJA ZA ZDRAVJE
Uvod
Redno gibanje sodi med temeljne elemente varovalnega življenjskega sloga. Mnoge raziskave so dokazale
koristnost redne telesne dejavnosti za prepre�evanje razvoja in napredovanja kroni�nih nenalezljivih bolezni, še
posebej bolezni srca in žilja. Pomembno se je zavedati, da aktiven življenjski slog ne pomeni le za približno 50
% manjše zbolevnosti in umrljivosti zaradi sr�nožilnih bolezni (SŽB), temve� pomembno pripomore tudi k
splošni kakovosti življenja. Redno gibanje koristno deluje na zvišan krvni tlak, zvišan holesterol v krvi
(celokupni holesterol znižuje, zvišuje HDL holesterol), zvišan krvni sladkor (z zmanjševanjem periferne
inzulinske rezistence), prekomerno telesno težo in debelost, ugodno deluje pri že razvitih boleznih, kot so
sladkorna bolezen, pri artritisih in osteoartrozah, saj stimulativno deluje na sklepni hrustanec, izboljša gibljivost
sklepov in izgled posameznika, prepre�uje razvoj osteoporoze, deluje pa tudi antidepresivno in anksioliti�no.
Marsikatera oblika telesne dejavnosti ponuja ljudem možnost za navezovanje novih znanstev in prijateljstev.
Ugodno vpliva tudi na obrambne sposobnosti organizma in zmanjšuje stres. Ljudje, ki privzamejo aktiven
življenjski slog v odrasli dobi in ga potem tudi vzdržujejo, imajo bistveno ustreznejši profil dejavnikov tveganja
za SŽB, so bolj samozavestni, imajo ve� samozaupanja, bolje prenašajo duševne obremenitve; nevrohumoralni
odziv in odziv sr�nožilnega sistema na duševni stres sta pri njih manj burna, tudi razširjenost depresije oziroma
nekaterih vedenjskih vzorcev tipa A pa manjša.Temeljni namen telesne dejavnosti je izboljšanje telesne
zmogljivosti oziroma funkcionalne sposobnosti sr�nožilnega sistema.
Zaš�itno delovanje telesne aktivnosti
Na osnovi rezultatov nekaterih raziskav lahko sklepamo o zaš�itnem delovanju redne telesne dejavnosti pred
akutnimi koronarnimi dogodki, saj v opazovani skupini redno telesno aktivnih niso beležili pove�anega tveganja
za nenadno smrt. Druga�e pa je pri ob�asni, intenzivni vadbi oziroma nenadnih intenzivnih telesnih aktivnostih
pri zasedênih (sedentarnih) posameznikih. V teh primerih pa predstavlja tak na�in vadbe bistveno ve�jo
nevarnost, kot je korist. Še posebej moramo biti pozorni ob za�etku izvajanja programa redne telesne vadbe in še
posebno pri posameznikih z znano klini�no izraženo obliko ateroskleroze.
Zapleti
Nenadna smrt (NS) med telesno vadbo je redka in je obi�ajno posledica že prisotne SŽB. Po do sedaj znanih
podatkih je kar 80-85 % NS med vadbo posledica koronarne bolezni: v raziskavah, ki so bile opravljene
predvsem v ZDA, so ugotovili v povpre�ju 1 NS na 396.000 ur »jogginga« oziroma 1 NS na 565.000 ur
aktivnost; v okviru programov sr�nožilne rehabilitacije pa so zabeležili 0,13-0,61 NS/100.000 oseba-ur. Splošno
velja, da je lahko intenzivna telesna aktivnost sprožilni dejavnik akutnega koronarnega sindroma, tveganje med
zelo intenzivno aktivnostjo in 1 uro po njej je 2-6-krat ve�je kot med zmernejšo aktivnostjo ali v mirovanju.
Patofiziološka osnova naj bi bila ve�ja možnost raztrganja ateroskleroti�ne lehe ob pove�anju strižnih sil ob
nenadnih silovitih pove�anjih krvnega tlaka in sr�ne frekvence. Tveganje se zna�ilno pove�a pri aktivnostih,
katerih intenziteta presega 6 MET. Tveganje za NS je odvisno od telesne zmogljivosti: pri telesno popolnoma
neaktivni odrasli osebi je tveganje za smrt med intenzivno telesno aktivnostjo pove�ano za 100-krat, pri redno
telesno aktivnih pa za 5-krat.
Ocenjevanje sposobnosti za telesno aktivnost posameznika
Pred pri�etkom redne, najbolje programirane telesne vadbe in testiranja indeksa telesne zmogljivosti je treba pri
zdravem posamezniku (primarno prepre�evanje) in pri bolniku z znano in klini�no izraženo obliko ateroskleroze
oceniti njegovo zdravstveno stanje. Med sistematskim pregledom izdelamo profil ogroženosti, opredeliti
moramo tudi zna�ilnosti posameznikovega življenjskega sloga, upoštevati zdravila ter spoštovati bolnikovo
odlo�itev glede ciljev, ki si jih posameznik zastavi. Pri tem si v prvi vrsti pomagamo z dolo�enimi vnaprej
izdelanimi enostavnimi pripomo�ki za oceno naštetih parametrov, med katerimi so zelo uporabni t.i. presejalni
1 Tamara Zore, višja fizioterapevtka, ZD Radovljica, Kopališka 1, 4240 Radovljica.
2 Marjana Grm, dr. med., spec. spl. med., ZD Radovljica, Kopališka 1, 4240 Radovljica.
4. Fajdigovi dnevi, Kranjska Gora, 11. – 12. 10. 2002 101