IV. Fajdigovi dnevi KRONIýNA BOLEýINA, SLADKORNA BOLEZEN ...

Beovi� B. Zdravljenje okužb pri sladkornih bolnikih
Papilarno nekrozo, ki je pri sladkornih bolnikih nekajkrat pogostejša kot pri bolnikih brez sladkorne bolezni,
skoraj vedno spremlja okužba (1, 4).
�eprav pogostnost okužb mehkih tkiv pri sladkornih bolnikih ni natan�no znana, so zelo verjetno pogostejše kot
pri bolnikih brez motene presnove krvnega sladkorja. Med okužbami kože in mehkih tkiv, ki posebej ogrožajo
sladkorne bolnike in predstavljajo nujna medicinska stanja, je potrebno omeniti nekrotizirajo�i fasciitis,
Fournierjevo gangreno in piomiozitis. Pogosto je povzro�iteljev vnetja ve�, zna�ilnim stafilokokom in
streptokokom se pridružujejo anaerobi in po Gramu negativno bacili. Posebno mesto med okužbami pri
sladkornih bolnikih predstavljajo okužbe diabeti�nega stopala, ki je vzrok za polovico amputacij spodnjih
okon�in. Poškodbi tkiva, ki nastane zaradi poznih zapletov sladkorne bolezni, se pridruži okužba, ki stanje še
poslabša. Posebej zahtevne za zdravljenje so okužbe, ki prodro do kosti, pri zdravljenju je pogosto potrebno
sodelovanje diabetologa, infektologa in kirurga (1, 7).
Sladkorno bolezen pogosto bolj ali manj utemeljeno navajajo med dejavniki tveganja za okužbe spodnjih dihal.
Med povzro�itelji plju�nice pogosteje najdemo S. aureus, enterobakterije in P. aeruginosa. Pogostejša je po
nekaterih podatkih tudi tuberkuloza, ki jo pri sladkornih bolnikih odkrijejo kasneje kot pri zdravih. Spodnja
dihala sladkornih bolnikov ogrožajo tudi plesni, zlasti mukor in aspergili. Ve�jo smrtnost so ugotovili pri
legionarski bolezni, gripi in okužbah spodnjih dihal, ki jih povzro�ajo pnevmokoki in streptokoki skupine B.
Sladkornim bolnikom priporo�amo cepljenje proti gripi in pnevmokokom (1, 8).
Podro�je glave poleg mukormikoze, ki jo omenjam v odstavku o glivi�nih okužbah, pri sladkornih bolnikih
ogroža maligno vnetje zunanjega sluhovoda (otitis externa maligna). Skoraj vedno ga povzro�a P. aeruginosa.
Klini�ni znaki so sprva skopi, zato diagnozo pogosto postavimo pozno. Nejasni bole�ini, iztoku iz zunanjega
sluhovoda in slabšemu sluhu sledi hudo vnetje, ki se širi iz sluhovoda preko lobanjskih kosti v notranjost.
Potrebna sta takojšen kirurški poseg in antibioti�no zdravljenje z antibiotiki, ki delujejo na P. aeruginosa (1, 9).
Sladkorne bolnike posebej ogroža emfizemati�no vnetje žol�nika. Vnetje poteka huje kot obi�ajno, tudi smrtnost
je bistveno ve�ja. Potrebno je širospektralno antibioti�no zdravljenje mešane bakterijske okužbe in takojšen
kirurški poseg (1).
Bakterije, ki pogosto ogrožajo sladkorne bolnike
Pogoste in nevarne so pri sladkornih bolnikih okužbe, ki jih povzro�a S. aureus. Številne raziskave kažejo, da so
sladkorni bolniki pogosteje kolonizirani s S. aureus. Posebno pogosta je kolonizacija pri bolnikih, ki se zdravijo
z inzulinom. Neposredni vzrok pogostejše koloniziranosti sladkornih bolnikov s S. aureus ni povsem jasen. S.
aureus je pogost povzro�itelj bakteriemije z neznanim za�etnim žariš�em, pogosto pa se bakteriemija razvije v
povezavi z drugimi pri sladkornih bolnikih pogostimi stafilokoknimi okužbami. S. aureus pri sladkornih bolnikih
povzro�a vnetje razjede na stopalu, vnetja kože in mehkih tkiv, piomiozitis, osteitis, okužbe žilnih katetrov in
dializnih spojev, vnetje sr�nih zaklopk ali plju�nico. Smrtnost stafilokoknih okužb pri sladkornih bolnikih je
pogosto višja kot pri sicer zdravih (1, 10). Sladkorna bolezen je prisotna pri ve� kot �etrtini bolnikov z B
streptokokno bakteriemijo. Pogosta je tudi pri bolnikih z razli�nimi okužbami, ki jih povzro�a Klebsiella sp. in je
dejavnik tveganja za okužbo s Salmonella enteritidis (1).
Glivi�ne okužbe pri sladkornih bolnikih
Med glivi�nimi okužbami so pri sladkornih bolnikih pogostejše rinocerebralna mukormikoza, kožna in ustna
kandidoza, vulvovaginitis, kandidoza se�il in vnetje zunanjega sluhovoda, ki ga povzro�ajo aspergili (11).
Kandidoza se�il lahko poteka kot asimptomati�na kandidurija, lahko pa so prizadeta tudi zgornja se�ila.
Diferencialna diagnoza in odlo�itev o zdravljenju sta težavni (1).
Posebej nevarna je rinocerebralna mukormikoza, ki se zna�ilno razvije pri sladkornem bolniku z acidozo. Gre za
hudo vnetje z mrtvino, ki sega z obraznega dela glave v osrednje živ�evje.
Na�ela antibioti�nega zdravljenja okužb pri sladkornih bolnikih
Odmerke antibiotikov moramo pri sladkornem bolniku prilagoditi stopnji okvare ledvic. Podobno kot pri drugih
imunsko oslabelih bolnikih tudi pri sladkornih bolnikih raje posežemo po sorazmerno višjih odmerkih
protimikrobnih zdravil in se izogibamo skrajšanim postopkom zdravljenja (12).
4. Fajdigovi dnevi, Kranjska Gora, 11. – 12. 10. 2002 61