IV. Fajdigovi dnevi KRONIýNA BOLEýINA, SLADKORNA BOLEZEN ...

Koblar M, Grm M. Šola zdravega hujšanja
Udeležence za šolo hujšanja smo izbrale na podlagi delovnih nalogov, ki so nam jih predhodno posredovali
izbrani zdravniki na podlagi preventivnih pregledov.
Vsi udeleženci delavnic so prejeli na dom pisno vabilo na uvodno sre�anje. Poslati je potrebno vsaj 10 vabil ve�,
kot naj bi bilo udeležencev, �e želimo pridobiti 20 udeležencev, ker se vsi povabljeni ne odzovejo.
Delavnice so potekale v prostorih ZD radovljica. Prostor je potrebno predhodno pripraviti.
Kupili smo tehtnico, ki na podlagi izmerjene telesne višie in telesne teže izra�una ITM. Kupili smo tudi
priro�nike za izvajalce in udeležence šole hujšanja.
Kot vsak za�etek je bil težak tudi naš. Uvodno sre�anje smo za�ele z mešanimi ob�utki, oprle smo se na znanje
iz izobraževanja, ki ga je pripravil CINDI in na literaturo, ki je na voljo. Lahko smo za�ele z delom v dveh
skupinah saj se je uvodnega sre�anja udeležilo 40 oseb.
Test hoje na 2 km je primeren za testiranje ljudi s prekomerno telesno težo.V šoli hujšanja merimo telesno
zmogljivost udeležencem, ki lahko opravijo test hoje na 2km. Prvi� ocenjujemo telesno zmogljivost udeležencev
ob za�etku delavnice, z drugim testom hoje na 2 km pa ugotavljamo spremembe v stopnji telesne zmogljivosti
posameznika. V sklopu delavnic smo prvi in tudi zaklju�ni test hoje izvedli kar v okviru programiranih testov
hoje, ki potekajo v okviru letnih preventivnih dejavnosti Zdravstvenega doma v Radovljici.
Zdravniški pregledi pozitivno vplivajo na udeležence šole hujšanja, saj udeleženci dobijo ob�utek pomembnosti
in razumevanja okolice. Zdravnik postavi izhodiš�e dietnega režima na individualni osnovi, opredeli telesno
dejavnost, morebitne zdravstvene ovire za izvajanje telesne aktivnosti, posamezniku individualno svetuje.
Posebno pozorno se obravnavajo druge zdravstvene težave. Po potrebi lahko predpiše tudi zdravila. V naših
delavnicah pomožnih sredstev za hujšanje nismo predpisovali. Udeleženci naše šole hujšanja so radi sodelovali
pri zdravniškem pregledu. Zdravnica je dobila v vpogled tudi njihov zdravstveni karton.
Dolgoro�no uspešno je le tisto hujšanje, ki temelji na spremembi življenjskega sloga in vklju�uje tudi redno
telesno dejavnost. Fizioterapevt v šoli hujšanja vodi program telesne dejavnosti udeležencev, ki vsebuje redno
telesno dejavnost ob tedenskih sre�anjih in teste hoje. Pripravi predavanje o telesni dejavnosti pri procesu
hujšanja z naslednjo vsebino:
� pomen gibanja za zdravje
� kontraindikacije za telesno dejavnost in navodila za varno vadbo
� uravnoteženost vadbe, vrste telesne dejavnosti in doziranje vadbe
� na�ini ocenjevanja telesne zmogljivosti in ugotavljanje nivoja intenzivnosti vadbe
� posebnosti telesne aktivnosti pri hujšanju in vzdrževanju telesne teže
� izpolnjevanje ankete o telesni dejavnosti udeležencev šole
� pomen vodenja dnevnika telesne dejavnosti
� na�rtovanje in oblikovanje individualnega programa vadbe ter na�ini za vklju�evanje redne telesne
dejavnosti v življenjski slog posameznika
� motivacija za za�etek in vztrajanje pri telesni vadbi
� vodenje dokumentacije
Intenzivnost vadbe naj predstavlja 60-70% max. sr�nega utripa, sa se na ta na�in porablja ve�ino kalorij iz
maš�obnih zalog. Vadba s to intenzivnostjo je varna in ne povzro�a lakote po vadbi. Telesna aktivnost naj bo po
možnosti vsakodnevna in naj traja od pol do ene ure. Svetujemo predvsem hojo po ravnem, hojo po stopnicah,
navkreber, razli�ne telesne vaje, razgibana doma�a opravila ter ostale telesne aktivnosti.
V našem ZD va �asu potekanja delavnice nismo imeli ustreznih prostorov za telesne aktivnosti, zato smo
nekajkrat rezervirali prostore v bližnjem fitnes centru. Velikokrat pa so izkoristili lepo vreme za hojo po lepi
okolici, celo na nekaj najbližjih hribov smo se povzpeli. Izkoristili smo tudi bližino pokritega bazena in smo del
telesne aktivnosti izvedli kar v obliki plavanja. Na ta na�in smo poskušali navdušiti udeležence za razli�ne vrste
telesne aktivnosti.
Medicinska sestra vodi ve�ino tedenskih sre�anj in sodeluje pri vseh ostalih aktivnostih .Na uvodnem sre�anju
vzpostavi prvi stik z udeleženci, predstavi šolo hujšanja, predvsem pa skuša vzbuditi zaupanje in zanimanje pri
udeležencih. Motivacijo poskuša vzdrževati ves �as šole. Na naslednjih sre�anjih je namen njenih prizadevanj
posredovanje znanja o dejavnikih tveganja za razvoj bolezni srca in ožilja, o nepravilnem življenjskem slogu, o
debelosti kot dejavniku tveganja . Govori o zdravi prehrani, uravnoteženi prehranski piramidi, o sestavi
jedilnikov glede na kalori�ne potrebe posameznika. Predstavi zdrav na�in hujšanja ob upoštevanju vloge
prehrane, telesne dejavnosti, ovire pri hujšanju, kako ukrotiti lakoto, kako zamenjati nezdravo prehrano z zdravo,
4. Fajdigovi dnevi, Kranjska Gora, 11. – 12. 10. 2002 119