Govc-Eržen J. Cilji prepre�evanja sr�no-žilnih bolezni Sklep Kljub številnim obremenitvam, ki so jih prevzeli zdravniki družinske medicine in njihovi sodelavci, je še vedno ve�ina zdravnikov prepri�ana v upravi�enost in smiselnost izvajanja preventivnega zdravstvenega varstva odraslih. Pojavljajo pa se številne dileme, kot so preobremenjenost, pomanjkanje �asa, preveliko število opredeljenih bolnikov (glavarina), premalo zdravnikov družinske medicine. Zdravniki vidijo rešitev iz nastale situacije v zmanjševanju števila opredeljenih bolnikov, v dodatnem zaposlovanju zdravnikov družinske medicine in medicinskih sester. S preventivo in promocijo zdravja lahko pri odrasli populaciji zmanjšamo zbolevnost, prezgodnjo invalidnost in umrljivost zaradi sr�nožilnih bolezni, seveda pa rezultati naših naporov ne bodo vidni preko no�i, za uspešno opravljeno delo in rezultate bo potrebno ve� let programiranega in usklajenega delovanja. Za lažje delo so potrebna medsebojna povezovanja, informiranje, izobraževanje in komuniciranje, kar pa zdravnikom družinske medicine nikoli ni bilo pretežko. Literatura 1. Šelb Šemerl J., Kravanja M. Umrljivost. Zdravje v Sloveniji 1990-1999. Zdravstveno varstvo 40; Suppl 1: 79-86. 2. Navodila Ministrstva za zdravje za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni. Ur. List RS št. 19-1998. 3. Navodila o spremembah in dopolnitvah navodila za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni. Ur. List RS št.67-2002. 4. CINDI Slovenija. Zdravstvenovzgojni programi v okviru nacionalnega programa izvajanja preventive v osnovnem zdravstvenem varstvu/družinski medicini. CINDI Slovenija 2002. 4. <strong>Fajdigovi</strong> <strong>dnevi</strong>, Kranjska Gora, 11. – 12. 10. 2002 114
Monika Koblar 1 , Marjana Grm 2 Koblar M, Grm M. Šola zdravega hujšanja ŠOLA ZDRAVEGA HUJŠANJA Uvod Število ljudi, ki imajo �ezmerno telesno težo, se iz leta v leto v leto pove�uje. �ezmerna telesna teža pomeni tveganje za telesno, pri nekaterih ljudeh pa tudi za duševno in �ustveno zdravje. Prav tako ni zanemarljiva družbena razsežnost debelosti. Mnogi ljudje s �ezmerno telesno težo so deležni predsodkov in zapostavljenosti vse od otroštva do odrasle dobe. Etiopatogeneza debelosti je ve�vzro�na. Med eksogene vzroke štejemo premalo gibanja, uživanje prevelike koli�ine in tudi preve� kalori�ne hrane, na debelost vplivajo genetski, socialni, endokrini in metabolni ter psihološki faktorji, kot so stresna stanja, anksioznost. Pove�an je bazalni metabolizem, termogeneza, ki jo povzro�a gibanje, temperaturne spremembe itd. Poznamo tudi sekundarne vzroke debelosti. Maš�obno tkivo se razlikuje po presnovnih zna�ilnostih. Maš�obne celice s pretežno alfa 2 receptorji prevladujejo v gluteofemoralnem predelu, tiste z beta 1 receptorji pa pretežni v trebušnem predelu. Presežek maš�obnega tkiva gre lahko na ra�un hipertrofije in hiperplazije maš�obnih celic. Kateholamini zavirajo lipolizo preko alfa 2 receptorjev in jo spodbujajo preko beta 1 receptorjev. Vsi našteti dejavniki vplivajo na razporeditev maš�evja. Preobilna koli�ina maš�evja povzro�a tudi druge simptome. Zaradi pritiska pove�ane mase maš�obnega tkiva v trebušni votlini in tudi v prsni votlini je zmanjšana respiratorna kapaciteta, ki lahko povzro�i dispnejo že pri minimalnih obremenitvah. V zelo izraženi obliki govorimo o Pickwickovem sindromu, ki ga karakterizira hipoventilacija, retenca CO2, ki tako ne deluje ve� kot respiratorni stimulans, sledita hipoksija in somnolenca. Debelost spremlja tudi veliko vrst ortopedskih težav, od obrabe kolen, kolkov, komolcev, bole�ine v križu, osteoartritisi, debeli trpijo za otiš�anci na razli�nih mestih, predvsem na stopalih. Pogoste so mehani�ne poškodbe kože na kožnih gubah s superinfekcijo. Pogosto otekajo tudi stopala in gležnji. Pogostejše kot pri zdravi populaciji so kr�ne žile. Tabela 1: Indeks telesne mase (kg/m 2 ) naklju�no izbranih prebivalcev v R Sloveniji (n=2183), v % (Koch 1997). Regija Odstotek prebivalcev z indeksom telesne mase pod 20 20-24,9 25-27 Nad 27 Ljubljana 7,8 48,9 19,8 23,5 Maribor 8,2 54,1 15,0 22,7 Celje 5,4 41,9 20,1 32,6 Kranj 4,3 53,0 19,0 23,7 Nova Gorica 10,0 45,8 20,0 24,2 Koper 13,6 38,3 18,5 29,6 Postojna 12,5 53,8 10,0 23,8 Novo mesto 13,0 47,8 16,5 22,6 Murska Sob. 8,8 52,5 12,5 26,3 Trbovlje 7,9 44,7 17,1 30,3 Ravne na Kor. 12,5 32,5 20,5 35,0 Krško 3,8 43,6 20,5 32,1 V Sloveniji je delež ljudi, ki so �ezmerno težki oziroma so debeli, velik. Pregled naklju�no izbranega vzorca Ljubljan�anov (CINDI 90/91, 96/97) kaže, da je le dobra tretjina pregledanih normalno težka, 40% je �ezmerno težkih (ITM 25-29,9 kg/m 2 ) in 21% predebelih (ITM>30kg/m 2 ). Indeks telesne mase se je sicer v zadnjih letih nekoliko popravil v korist manj debelih. Prehranske navade Slovencev so nezdrave, le polovica redno zajtrkuje, ve�ina zaužije kosilo pozno popoldne, pojemo preve� skupnih maš�ob (44% namesto 30%), preve� nasi�enih 1 Monika Koblar, vms, ZD Radovljica, Kopališka 7, 4250 Radovljica. 2 Marjana Grm, dr. med., spec. spl. med., ZD Radovljica, Kopališka 7, 4250 Radovljica. 4. <strong>Fajdigovi</strong> <strong>dnevi</strong>, Kranjska Gora, 11. – 12. 10. 2002 115
- Page 1 and 2:
IV. Fajdigovi dnevi KRONI�NA BOLE
- Page 3 and 4:
KAZALO Aleksander Stepanovi�: Pre
- Page 5 and 6:
Stepanovi� A. Predstavitev usklaj
- Page 7 and 8:
Stepanovi� A. Predstavitev usklaj
- Page 9 and 10:
Stepanovi� A. Predstavitev usklaj
- Page 11 and 12:
Kr�evski-Škvar� N. Izhodiš�
- Page 13 and 14:
Kržan M. Interakcije med analgetik
- Page 15 and 16:
Kržan M. Interakcije med analgetik
- Page 17 and 18:
Kržan M. Interakcije med analgetik
- Page 19 and 20:
Plavc J. Kazalci kakovosti vodenja
- Page 21 and 22:
Zaletel J. Metabolni sindrom V prvi
- Page 23 and 24:
Zaletel J. Metabolni sindrom 8. Gro
- Page 25 and 26:
Medveš�ek M. Prepre�evanje sla
- Page 27 and 28:
Medveš�ek M. Prepre�evanje sla
- Page 29 and 30:
Medveš�ek M. Prepre�evanje sla
- Page 31 and 32:
Petek D. Bolnikovi pogledi na zdrav
- Page 33 and 34:
Andrenšek B. Vloga patronažne ses
- Page 35 and 36:
Andrenšek B. Vloga patronažne ses
- Page 37 and 38:
Franc Mrevlje 1 Mrevlje F. Novosti
- Page 39 and 40:
Koselj M. Zgodnje odkrivanje in pre
- Page 41 and 42:
Koselj M. Zgodnje odkrivanje in pre
- Page 43 and 44:
Sevšek D. Diagnostika in zdravljen
- Page 45 and 46:
Sevšek D. Diagnostika in zdravljen
- Page 47 and 48:
Meh D. Zdravljenje bolnikov z diabe
- Page 49 and 50:
Meh D. Zdravljenje bolnikov z diabe
- Page 51 and 52:
Meh D. Zdravljenje bolnikov z diabe
- Page 53 and 54:
Meh D. Zdravljenje bolnikov z diabe
- Page 55 and 56:
Duška Meh 1 Meh D. Psihofizikalne
- Page 57 and 58:
Meh D. Psihofizikalne preiskave Okv
- Page 59 and 60:
Novak P, Meh D. Ali je moteno delov
- Page 61 and 62:
Novak P, Meh D. Ali je moteno delov
- Page 63 and 64:
Novak P, Meh D. Ali je moteno delov
- Page 65 and 66:
Beovi� B. Zdravljenje okužb pri
- Page 67 and 68: Vilma Urban�i� 1 Urba�ni� V
- Page 69 and 70: Urba�ni� V. Okužbe diabeti�n
- Page 71 and 72: Urba�ni� V. Okužbe diabeti�n
- Page 73 and 74: Židanik S. Predpisovanje antibioti
- Page 75 and 76: Židanik S. Predpisovanje antibioti
- Page 77 and 78: Rus M, Dšuban G. Omejena delovna z
- Page 79 and 80: Rus M, Dšuban G. Omejena delovna z
- Page 81 and 82: Rus M, Dšuban G. Omejena delovna z
- Page 83 and 84: Kersnik J. Prepoznavanje znakov dep
- Page 85 and 86: PREDSTAVITEV DEJAVNOST SPORO�ANJE
- Page 87 and 88: Kersnik J. Prepoznavanje znakov dep
- Page 89 and 90: Kolander-Bizjak L. Somatske motnje
- Page 91 and 92: Groleger U. Zdravljenje depresivneg
- Page 93 and 94: Groleger U. Zdravljenje depresivneg
- Page 95 and 96: Groleger U. Zdravljenje depresivneg
- Page 97 and 98: Groleger U. Zdravljenje depresivneg
- Page 99 and 100: Grm M. Preventivni program odraslih
- Page 101 and 102: Grm M. Preventivni program odraslih
- Page 103 and 104: Grm M. Preventivni program odraslih
- Page 105 and 106: Tamara Zore 1 , Marjana Grm 2 Zore
- Page 107 and 108: Zore T, Grm M. Pomen gibanja za zdr
- Page 109 and 110: Zore T, Grm M. Pomen gibanja za zdr
- Page 111 and 112: Zore T, Grm M. Pomen gibanja za zdr
- Page 113 and 114: Zore T, Grm M. Pomen gibanja za zdr
- Page 115 and 116: Jana Govc-Eržen 1 Govc-Eržen J. C
- Page 117: Govc-Eržen J. Cilji prepre�evanj
- Page 121 and 122: Koblar M, Grm M. Šola zdravega huj
- Page 123 and 124: Koblar M, Grm M. Šola zdravega huj
- Page 125 and 126: Koblar M, Grm M. Šola zdravega huj
- Page 127 and 128: Krt-Lah A. Individualna obravnava v
- Page 129 and 130: Krt-Lah A. Individualna obravnava v
- Page 131: Povšnar E. Zdravstvenovzgojne dela