IV. Fajdigovi dnevi KRONIýNA BOLEýINA, SLADKORNA BOLEZEN ...

Jana Govc-Eržen 1
Govc-Eržen J. Cilji prepre�evanja sr�no-žilnih bolezni
CILJI PREPRE�EVANJA SR�NO-ŽILNIH BOLEZNI
Izvle�ek. Sr�no-žilne bolezni (SŽB) so ne samo v svetu, ampak tudi v Sloveniji eden izmed vodilnih vzrokov za
nastanek bolezni, prezgodnje invalidnosti in umrljivosti.
Naju�inkovitejši na�in zmanjševanja bolezni in umrljivosti zaradi SŽB je sistemati�en, celosten program
prepre�evanja nastajanja, napredovanja in pojavljanja zapletov zaradi SŽB, ki smo ga v osnovnem zdravstvu
pri�eli izvajati v letu 2001. Program primarne preventive sr�nožilnih bolezni ne zajema samo preventivnega
pregleda pri zdravniku družinske medicine, ki temelji na odkrivanju dejavnikov tveganja za nastanek SŽB,
ampak tudi na izvajanju zdravstveno-vzgojnega dela na tem podro�ju. Zdravstveno-vzgojno delo temelji na
poglobljenem obravnavanju in odpravljanju dejavnikov tveganja za nastanek SŽB.
Za doseganje zastavljenih ciljev v programu prepre�evanja SŽB je potrebno usklajeno sodelovanje vseh, ki so
udeleženi v procesu preventive in promocije zdravja, prav tako pa ustrezno izobraževanje in razbremenitev
kadra, ki opravlja program preventive SŽB na primarnem nivoju.
Uvod
V letu 1990 so bile med vsemi vzroki smrti pri prebivalcih Slovenije, mlajših od 65 let, najvišje stopnje
umrljivosti zaradi malignih rakastih bolezni, sledile so jim bolezni srca in žilja in nato poškodbe in zastrupitve.
V obdobju od 1990 do 1999 so stopnje umrljivosti zaradi vseh treh vzrokov padale, najhitreje zaradi bolezni srca
in žilja. Ishemi�na bolezen srca je peti najpogostejši vzrok smrti pri moških, starih od 20 do 44 let in postane
prvi najpogostejši vzrok smrti pri moških, starih nad 45 let. Pri ženskah smrti zaradi ishemi�ne bolezni srca
sledijo moškim z 10-letnim zamikom (1).
Kljub ve�kratnim poizkusom, da bi vpeljali v osnovno zdravstveno varstvo u�inkovito preventivo odraslih, s
pomo�jo katere bi zajezili visoko stopnjo zbolevnosti in umrljivosti zaradi SŽB, je program stekel šele v letu
2001, ko je prišlo do sistemske ureditve tega vprašanja.
Pravna podlaga za izvajanje primarne preventive v osnovnem
zdravstvu
Pravna podlaga za izvajanje primarne preventive v osnovnem zdravstvu so Navodila Ministrstva za zdravje za
izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni, Ur. List RS št. 19 / 12.3. 1998 (2). Ta navodila
so opredelila sistemati�no izvajanje preventivnih pregledov, usmerjenih v odkrivanje tistih bolezni pri odrasli
populaciji, ki jih je mogo�e prepre�iti. Preventivni pregledi so bili predvideni vsakih pet let, in sicer za vso
odraslo populacijo.
Ocena ogroženosti zaradi koronarne bolezni v odraslem obdobju je pokazala, da so najbolj ogroženi moški po
40. letu starosti in ženske po 50. letu starosti. Da bi zagotovili ustrezno stopnjo u�inkovitosti in ekonomi�nosti
tega preventivnega programa ter zaradi velike obremenjenosti zdravnikov družinske medicine, so se na
Ministrstvu za zdravje odlo�ili, da spremenijo ciljno populacijo. Izdali so Navodila o spremembah in
dopolnitvah Navodila za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni (Ur. List RS št.67-
2002)(3), kjer so opredelili, da je potrebno preventivno pregledati vse moške od 35. do 65. leta ter ženske v
starosti od 45. do 70. leta.
Prednosti Navodila o spremembah in dopolnitvah Navodila za
izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni
Navodila o spremembah in dopolnitvah Navodila za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni
ravni imajo dolo�ene prednosti, saj so predvsem bolj prijazna do izvajalcev primarne preventive. Ta navodila so
1
Jana Govc-Eržen, dr. med., spec. splošne medicine, Nacionalna koordinatorica za preventivo sr�nožilnih
bolezni, ZP Vojnik, Keršova 1, Vojnik.
4. Fajdigovi dnevi, Kranjska Gora, 11. – 12. 10. 2002 111