IV. Fajdigovi dnevi KRONIýNA BOLEýINA, SLADKORNA BOLEZEN ...

Medveš�ek M. Prepre�evanje sladkorne bolezni tipa 2
omenjenih raziskavah prepre�evanja sladkorne bolezni tipa 2 ni bilo drasti�no. Bolniku priporo�amo postopno
zmanjšanje teže za 1 kilogram mese�no do ciljne teže, ki je 5 – 10 % nižja od za�etne, poudarimo pa pomen
kasnejšega vzdrževanje znižane teže. Telesna dejavnost manj zniža telesno težo v primerjavi s hujšanjem z dieto,
je pa sestavni del življenjskega sloga, ki omogo�a vzdrževanje nižje teže (54, 55). Intenziteta dejavnosti, ki je
dokazano u�inkovita, ni zahtevna. Prakti�en nasvet je pol ure hoje dnevno. Na žalost hujšanje in posebno
vzdrževanje nižje teže nista lahki nalogia, pa tudi pretnja diabetesa ni posebno mo�en motiv za zdrav življenjski
slog (56). Motiviranje za zdrav na�in življenja utegne biti težavno in zahteva veliko naporov s strani
zdravstvenega osebja. V tej to�ki se lahko pridružimo mnenju, da �e bi vzgajali celotno populacijo v duhu
zdravega na�ina življenja, ne bi bilo toliko težav pri prepre�evanju sladkorne bolezni (57).
Nejasnosti in vprašanja
Diabetes tipa 2 predstavlja grožnjo za sr�no-žilne bolezni nasploh, prvenstveno za aterosoklrozo, specifi�no pa
za mikroangiopatijo. Ni jasno, kaj dejansko prepre�imo s prepre�enjem napredovanja v sladkorno bolezen.
Predpostavljamo lahko, da zanesljivo prepre�imo mikroangiopatijo, vsaj deloma tudi aterosklerozo, morda pa
tudi napredovanje drugih dejavnikov tveganja (hipertenzije in dislipidemije), ki se okrepijo z napredovanjem
MTG v sladkorno bolezen. Objava dopolnilnih podatkov v raziskavi STOP-NIDDM bo morda vsaj delno
pojasnilo nekatera od teh vprašanj.
Prepre�evanje z zdravili v primerjavi s prepre�evanjem z življenjskim slogom nosi tveganje za neželene u�inke
zdravil, kar je samo po sebi problem. Ni jasen na�in jemanja zdravil - kako dolgo, nepretrgoma ali v intervalih, v
primeru uspešnosti doživljenjsko ali ne. Tudi ni jasno razmerje med stroški in koristjo. V tem trenutku ima
življenjski slog nedvomno prednost pred zdravili. Primernost izvedbe v praksi in z sprejemljivost za zdravstveno
službo ni dovolj dore�ena. Število ljudi, ki naj bi jih presejavali na krvni sladkor, je veliko, naloge pri
prepre�evanju v primeru MTG pa zahtevne. Vprašanje je, koliko uspešni smo res lahko v vsakdanji praksi. Treba
je namre� vedeti, da uspehi omenjenih raziskav temeljijo na strukturirani intenzivni obravnavi s pogostimi obiski
in psihološko podporo, kar je v vsakdanji praksi v povpre�ni ambulanti zdravnika družinske medicine nemogo�e
izvajati. To dejavnost v idealnih razmerah izvaja ute�en zdravstveno-vzgojni pogon v okviru timov na primarni
ravni oskrbe. Vsekakor se postavlja vprašanje virov za kompetentno izvajanje takega programa.
Sporo�ila (prirejeno po 49)
1. Presejavanje: Osebe � 45 let, posebno, �e ITM � 25 kg/m 2 , tudi osebe < 45 let, �e ITM � 25 kg/m2 in en
ali ve� dejavnikov tveganja: rodbinska anamneza diabetesa, pri ženskah gestacijskega diabetesa ali
težkih novorojencev � 4,5 kg, dislipidemija, hipertenzija. Ponovno testiranje pri normalnem izvidu
vsake 3 leta.
2. Metoda presejevanja: Glukoza na teš�e ali 75-g OGTT, pozitiven rezultat je treba še enkrat ponoviti na
drug dan.
3. Strategija izvedbe: osebe z MBG ali MTG je treba informirati o nujnosti hujšanja in telesne dejavnosti.
Bolnik mora razumeti korist zmernega hujšanja in zmerne telesne dejavnosti, ta cilj mora osvojiti kot
svoj lasten cilj. Po možnosti je treba spremljati uspešnost uresni�evanja cilja. Svetovanje poostrenega
življenjskega sloga je prednostna metoda, uporaba antidiabeti�nih zdravil še potrebuje dodatne
raziskave razmerja koristi/u�inka in koristi/stroškov.
4. Širša obravnava oseb z MTG ali MTG: skoraj vsi imajo tudi druge dejavnike tveganja za aterosklerozo
(hipertenzija, dislipidemija, kajenje), ki jih je treba ustrezno obravnavati.
Literatura
1. King H, Aubert RE, Herman WH. Global burden of diabetes, 1995-2025: prevalence, numerical estimates, and
projections. Diabetes Care 1998; 21: 1414-31.
2. Stamler J, Vaccaro O, Neaton JD, Wenworth D. Diabetes, other risk factors and 12-yr cardiovascular mortality for men
screened in Multiple Risk Factor Intervention Trial. Diabetes Care 1993; 16: 343-444.
3. Expert Panel on Detection, Evaluation, and Treatment of High Blood Cholesterol in Adults. Executive Summary of the
Third Report of the National Cholesterol Education Program (NCEP) Expert Panel on Detection, Evaluation, and
Treatment of High Blood Cholesterol in Adults (Adult Treatment Panel III). JAMA 2001; 285:2486-2497.
4. Isomaa B, Almgren P, Tuomi T, Forsen T, Lahti K, Nissen M et al. Cardiovascular morbidity and mortality associated
with the metabolic syndrome. Diabetes Care 2001; 24: 683-9.
5. Reaven G. Metabolic syndrome. Pathophysiology and implications of cardiovascular disease. Circulation 2002; 106:
286-7.
6. LeRoth D. Beta-cell dysfunction and insulin resistance in type 2 diabetes: role of metabolic and genetic abnormalities.
Am J Med 2002; 113 (suppl 6A): 3-11.
4. Fajdigovi dnevi, Kranjska Gora, 11. – 12. 10. 2002 22